Na podlagi 37. in 63. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) izdaja minister za promet in zveze

Ta pravilnik določa postopke, s katerimi se dovoljujeta nabava in uporaba radijskih postaj, pogoje in postopke za izdajo, obnovitev, spremembo dovoljenja za radijsko postajo kot tudi za prenos tega dovoljenja na drugega lastnika, roke za obravnavo in izdajo dovoljenja, pogoje, pod katerimi se priznavajo tuja radijska dovoljenja, podatke, ki jih mora vsebovati vloga, vsebino in obliko radijskega dovoljenja ter potrebne obrazce za vlogo in dovoljenje. Ta pravilnik ne ureja dovoljenj za radijske postaje, namenjene za vojaške potrebe.

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
Radijska postaja je en ali več oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in sprejemnikov z eno ali več antenami in drugo pripadajočo opremo, potrebno na enem mestu za opravljanje radiokomunikacijskih storitev. Sprejemniki, namenjeni izključno za sprejem zvokovnih oziroma televizijskih programov, se ne štejejo za radijske postaje.
Radijsko dovoljenje je upravni akt, s katerim se dovoljuje nabava oziroma uporaba ene ali več radijskih postaj.
Sklep o tujih radijskih postajah je upravni akt, s katerim se dovoljuje uporaba tuje radijske postaje na ozemlju Republike Slovenije ali prenašanje čezenj.
Radiodifuzna radijska postaja je radijska postaja, katere oddajanje in razširjanje radijskih oziroma televizijskih programov ali drugih signalov sta namenjena neposrednemu javnemu sprejemu.
Amaterska radijska postaja je radijska postaja v radioamaterski dejavnosti, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki ga opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez gmotnih koristi in imajo za to opravljen predpisani izpit.
CEPT je Konferenca evropskih uprav pošt in telekomunikacij, ki izdaja priporočila (ERC/REC, T/R Recommendation) in odločitve (ERC/DEC Decision), v nadaljevanju: dokumenti CEPT.
CEPT radioamatersko dovoljenje je dovoljenje za uporabo radijske postaje, izdano po tem pravilniku v skladu z dokumentom CEPT, T/R 61 01.

Na ozemlju RS, se lahko nabavljajo oziroma uporabljajo radijske postaje, če to določa:
– radijsko dovoljenje za eno ali več radijskih postaj,
– sklep o tujih radijskih postajah.
Radijsko dovoljenje se lahko izda kot radijsko dovoljenje za nabavo oziroma postavitev ali pa kot radijsko dovoljenje za uporabo.
Pri sprostitvi radijske postaje v prost promet blaga mora uvoznik uvozni carinski deklaraciji priložiti radijsko dovoljenje.

Radijsko dovoljenje za nabavo in uporabo izda Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije (v nadaljevanju: uprava), če je bil tip radijske postaje predhodno preverjen in odobren v skladu s predpisi o ugotavljanju skladnosti opreme in če so izvedene individualne nastavitve, predvidene za delovanje radijske postaje. Vložnik mora v vlogi ali pa pred uporabo podati izjavo oziroma dokazila o izvedenih nastavitvah.
V primerih, ko uporabnik, lokacija ali drug pomemben podatek o uporabi niso poznani ali pa tip radijske postaje ni bil predhodno odobren, se izda radijsko dovoljenje le za nabavo.

Če je treba zaradi sevane moči, možnih motenj, usklajevanja s sosednjimi državami, ekonomične izrabe frekvenčnega spektra ali drugih razlogov obravnavati vsako radijsko postajo posebej, se tudi radijsko dovoljenje izda za vsako postajo posebej in tudi vsako posebej evidentira. Take radijske postaje so npr. radiodifuzne radijske postaje, fiksne radijske postaje mobilnih storitev, postaje usmerjenih radijskih povezav itd.
Skupinsko radijsko dovoljenje se izda za več radijskih postaj, če uporabljajo iste frekvence ali frekvenčne pasove in zanje ni potrebna posamična evidenca frekvenčnega pasu, in sicer:
a) uporabniku, ki uporablja enake radijske postaje na istih frekvencah,
b) proizvajalcu, uvozniku ali prodajalcu za trgovanje z določenimi vrstami radijskih postaj,
c) proizvajalcu, uvozniku ali prodajalcu za radijske postaje, ki delujejo na splošnih radijskih frekvencah in z malimi oddajnimi močmi.

Upravni postopek za izdajo radijskega dovoljenja za radiodifuzno radijsko postajo se začne po opravljenem predhodnem postopku, ko Svet za radiodifuzijo dá predlog za dodelitev radiodifuznega kanala. Po izdaji predloga Sveta za radiodifuzijo uprava v 30 dneh izda radijsko dovoljenje za radiodifuzno postajo ali pa izdajo dovoljenja zavrne.
Predhodni postopek obsega dejavnosti za pridobitev prostega radiodifuznega kanala; na njihovi podlagi se sestavi evidenca možnih lokacij za radiodifuzne radijske postaje in objavi javni razpis za dodelitev prostega radiodifuznega kanala.
Evidenco možnih lokacij za radiodifuzne postaje vodi uprava.
Uprava opravlja strokovno-tehnične naloge, potrebne za pridobitev možnih prostih frekvenc. Strokovno-tehnične naloge zajemajo tudi morebitno mednarodno usklajevanje radiodifuznega kanala.
Uprava sproti obvešča Svet za radiodifuzijo o prostih mednarodno usklajenih radiodifuznih kanalih.
Javni razpis iz drugega odstavka tega člena objavi uprava najmanj dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije.
Kandidat, ki se prijavlja na javni razpis, mora upravi poleg dokumentacije, ki jo določa 12. člen tega pravilnika, predložiti:
– sklep sodišča o registraciji radijske in televizijske dejavnosti,
– odločbo Ministrstva za kulturo o vpisu programa v evidenco javnih glasil,
– dokumentacijo o zvrsti, programsko zasnovo in okvirno programsko shemo,
– podatke o načrtovanem trajanju programa,
– oceno ali program pomeni vsebinsko dopolnitev že obstoječega RTV programa na določenem območju, oceno razvitosti radiodifuzije na tem območju ter število možnih uporabnikov,
– mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja območja z novim RTV programom,
– izjavo o pripravljenosti delitve uporabe radiodifuznega kanala z drugo domačo RTV organizacijo,
– podatke o virih financiranja, ime in priimek vsake fizične osebe ter stalno prebivališče oziroma firmo in sedež vsake pravne osebe, ki ima v lasti več kot 10% upravljavskih pravic, ter ime in priimek članov organa upravljanja oziroma uprave in nadzornega sveta izdajatelja javnega glasila,
– podatke in dokumente, navedene v javnem razpisu.
Vse popolne vloge, prispele v roku, določenem v razpisu, mora uprava najpozneje v 30 dneh po poteku tega roka odstopiti v obravnavo Svetu za radiodifuzijo. Po prejemu predloga Sveta za radiodifuzijo mora uprava v 30 dneh izdati radijsko dovoljenje ali ga zavrniti. O svoji odločitvi mora najpozneje v treh dneh obvestiti Svet za radiodifuzijo.
Javni razpis ni potreben, če gre za obnovitev radijskega dovoljenja.

Če delovanje ali uporabo posameznih vrst radijskih postaj urejajo tudi drugi predpisi, ki predvidevajo predhodno pridobitev listin kot npr. dovoljenja, soglasja in podobno, se radijsko dovoljenje za tako postajo izda, če so vlogi priložene zahtevane listine.

Radijsko dovoljenje za radioamatersko radijsko postajo se izda kot dovoljenje za uporabo amaterske radijske postaje ali kot CEPT radioamatersko dovoljenje radioamaterju, ki ima opravljen predpisani radioamaterski izpit. Lastnik radijskega dovoljenja ima skladno z razredom radioamaterskega operaterja, za katerega ima opravljen izpit, pravico do uporabe katerekoli amaterske radijske postaje, ki ustreza predpisom.
Radijsko dovoljenje za radioamatersko radijsko postajo se izda tudi radioamaterski organizaciji ali radioamaterskemu društvu, uporabljajo pa jo radioamaterji skladno z razredom radioamaterskega operaterja, za katerega imajo opravljen izpit.

Radijske postaje, ki imajo odobren tip po predpisih o ugotavljanju skladnosti in odobravanju telekomunikacijske opreme, se lahko nabavljajo in uporabljajo brez radijskega dovoljenja, če se uporabljajo v enaki sestavi, kot je bil tip odobren, in če ustrezajo:
– predpisom za mobilne telefone v sistemu mobilne telefonije NMT,
– predpisom o tehničnih zahtevah za evropske brezvrvične telekomunikacije;
– dokumentu CEPT, T/R 24-03: brezvrvični telefoni CT1 + in brezvrvični mobilni telefoni CT1 v sistemu mobilne telefonije NMT,
– dokumentu CEPT, ERC/DEC/(96)18: brezvrvični mobilni telefoni CT2,
– dokumentu CEPT, T/R 20-06: brezvrvični mikrofoni,
– dokumentu CEPT, T/R 20-09: postaje CB oziroma radijske postaje PR27,
– dokumentu CEPT, T/R 20-05: mobilni terminali za osebni klic,
– dokumentu CEPT, T/R 10-01: radijske postaje lokalnih omrežij RLAN,
– dokumentu CEPT, CEPT T/R 01-04: radijske postaje kratkega dosega SRD oziroma malih moči LPD,
– dokumentu CEPT, T/R 20-03: radijske postaje kratkega dosega SRD za krmiljenje in telemetrijo,
– dokumentu CEPT, T/R 60-01: radijske postaje kratkega dosega SRD za ugotavljanje gibanja in alarmiranje.
Radijske postaje iz tega člena, ki se uporabljajo v drugačni sestavi, npr. uporabljajo anteno z večjim dobitkom, se lahko uporabljajo le z radijskim dovoljenjem.
Brez radijskega dovoljenja se uporabljajo tudi radijske postaje, za katere je to predvideno v priporočilih in odločitvah CEPT.
Minister, pristojen za zveze, izda na podlagi dokumentov iz prejšnjega odstavka odredbo, da za posamezno vrsto radijskih postaj ni potrebno radijsko dovoljenje.

Na ozemlju Republike Slovenije se lahko uporabljajo radijske postaje na podlagi tujih radijskih dovoljenj in predpisov, če je to predvideno v dokumentih CEPT ali v drugih mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Minister, pristojen za zveze, izda na podlagi sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka odredbo o vrsti radijskih postaj, ki se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije ali prenašajo čezenj na podlagi tujih radijskih dovoljenj in predpisov. V odredbi se navedejo tudi listine oziroma oznake, ki jih mora imeti uporabnik oziroma radijska postaja v Republiki Sloveniji.
Ob vnosu radijske postaje na carinsko območje carinski organi kontrolirajo dokumente in oznake, kot so navedeni v odredbi iz prejšnjega odstavka tega člena.

Uprava izdaja listine, ki so potrebne za uporabo radijskih postaj v tujini in so predvidene v dokumentih CEPT ali drugih mednarodnih sporazumih v skladu z določbami teh dokumentov.

Radijsko dovoljenje izda uprava na podlagi pisne vloge vložnika. Vloga mora vsebovati:
1. podatke o vložniku in o bodočem lastniku radijskega dovoljenja,
2. tehnično rešitev s podatki o:
– frekvencah ali frekvenčnih pasovih,
– o antenskem sistemu in sevanju,
3. podatke o radijski postaji,
4. namen uporabe radijske postaje, čas uporabe in način identifikacije,
5. kolke za plačilo takse ali potrdilo o plačilu takse,
6. podatke o odobritvi tipa radijske postaje ali predlog načina ugotavljanja skladnosti radijske postaje s tehničnim pregledom.
Tehnična rešitev mora poleg podatkov o vložniku in projektantski organizaciji vsebovati na primeren način navedene podatke o radijskem pokrivanju ozemlja, metodi izračuna tega pokrivanja, podatke o profilih tras z izračunanimi efektivnimi višinami tras, podatke o anteni, njeni lokaciji, postavitvi (višini) in sevalnih karakteristikah, podatke o predvideni opremi za radijske postaje in o morebitnem radijskem omrežju ter o morebitni povezavi z drugimi omrežji, podatke o vrsti modulacije in druge pomembne podatke, ki so potrebni za presojo sevanja, pokrivanja, motenj ter ekonomične izrabe frekvenčnega spektra.
Na zahtevo uprave mora vložnik na zahtevo uprave vlogi za izdajo radijskega dovoljenja priložiti rezultate meritev, s katerimi se potrdijo izračuni v tehnični rešitvi.
Če so tehnični podatki in rešitve javno poznani ali pa je vložena vloga za radijsko dovoljenje z veljavnostjo manj kot dva meseca, se vlogi priložijo le najnujnejši podatki o tehnični rešitvi.

Vloge za radijsko dovoljenje se obravnavajo po vrstnem redu prispelosti. Uprava mora najkasneje v enem mesecu obvestiti vložnika o poteku postopka izdaje radijskega dovoljenja. Če ni prekinitve postopka po 15. členu tega pravilnika, je treba vlogo rešiti v dveh mesecih.

V postopku izdaje radijskih dovoljenj je treba preveriti, ali bo delovanje radijske postaje, kot je navedeno v vlogi, v skladu z domačimi in sprejetimi mednarodnimi predpisi, oceniti možnost motenja, ki bi ga lahko postaja s svojim delovanjem povzročila drugim radijskim postajam, in poskrbeti za potrebne uskladitve delovanja z morebitnimi prizadetimi. Preveriti je treba tudi, ali je predlagana rešitev v skladu s frekvenčnimi načrti, predvidenimi v predpisih, dokumentih CEPT in Mednarodne telekomunikacijske zveze, in ali ta zagotavlja ekonomično izrabo frekvenčnega spektra ter v tem smislu preveriti, ali je treba radijsko dovoljenje izdati za samostojni frekvenčni pas ali pa se lahko izda tako dovoljenje za skupno uporabo tega pasu več uporabnikom.
Če se pri preverjanju vloge ugotovi, da zahteve iz predhodnega odstavka niso upoštevane, ali se ugotovi, da bi se bolje reševale na drugi način, je treba vlogo dopolniti v skladu s temi ugotovitvami.

Uprava prekine postopek izdaje radijskega dovoljenja, če je treba delovanje radijske postaje uskladiti z mednarodnimi telekomunikacijskimi organizacijami ali drugimi državami. Postopek izdaje radijskega dovoljenja uprava prekine tudi, če morajo pred izdajo dovoljenja zunanje ustanove opraviti zahtevnejše terenske meritve.

Uprava ne izda radijskega dovoljenja, če ugotovi, da:
– vložnikova zahteva ni izvedljiva iz tehničnih razlogov,
– v primeru radiodifuzne radijske postaje ni ustreznega predloga Sveta za radiodifuzijo,
– bi se z izdanim radijskim dovoljenjem onemogočila učinkovita uporaba radio-frekvenčnega spektra ali delovanje druge telekomunikacijske opreme,
– bi uporaba radijske frekvence povzročala elektromagnetne motnje radijskim službam v Republiki Sloveniji ali v drugih državah, ki te radijske frekvence uporabljajo v skladu z mednarodnimi predpisi,
– vložnik vloge za radijsko dovoljenje za radioamatersko radijsko postajo nima opravljenega predpisanega izpita.

Radijsko dovoljenje je sestavljeno iz radijskega dovoljenja in splošne priloge ter po potrebi posebne priloge.
Radijsko dovoljenje praviloma vsebuje:
– podatke o radijski postaji,
– podatke o lastniku radijskega dovoljenja,
– veljavnost radijskega dovoljenja,
– način identifikacije,
– namen uporabe radijske postaje,
– podatke o postavitvi in lokaciji te postaje,
– radijske frekvence oziroma radiofrekvenčne pasove, ki se smejo uporabljati na podlagi tega dovoljenja,
– tehnične podatke in sevalne karakteristike te postaje.
Od navedenih podatkov se v radijsko dovoljenje vnesejo podatki, ki so za določeno vrsto radijskih postaj primerni.
V radijskem dovoljenju za radiodifuzno radijsko postajo je treba navesti tudi, za katero zvrst RTV programa se dovoljenje izdaja (nacionalni, nekomercialni, komercialni), in podatek o morebitni souporabi radiodifuznega kanala. Programska zasnova zajema tudi trajanje programa in je sestavni del radijskega dovoljenja za radiodifuzno radijsko postajo. Pri radiodifuzni TV postaji mora, v primeru uporabe logotipa postaje na sliki, le-ta biti identičen z navedenim znakom za identifikacijo radijske postaje.
Splošna priloga je v načelu enaka za vse vrste radijskih postaj in praviloma vsebuje:
– zahtevo, da bo radijska postaja dobro vzdrževana in ne bo povzročala motenj,
– določbo o nujnih sporočilih,
– določbo, da se smejo uporabljati samo radijske frekvence in oprema, določena v dovoljenju,
– morebitne omejitve glede uporabe predvidenih radijskih frekvenc oziroma opreme,
– pogoj, da bo lastnik radijskega dovoljenja na zahtevo pristojnih organov predložil informacije, potrebne za upravljanje radiofrekvenčnega spektra,
– določbo, da se smeta nadzorstveno pregledovati oprema in delovanje radijske postaje,
– okoliščine, v katerih se radijsko dovoljenje lahko spremeni ali prekliče,
– splošne pogoje, pod katerimi se to radijsko dovoljenje lahko obnovi.
Splošna priloga dovoljenja je pisna in njena oblika ni predpisana.
V prilogah 1 do 4 tega pravilnika so obrazci za najpogostejše oblike radijskih dovoljenj. Radijska dovoljenja, za katera obrazci, priloženi temu pravilniku, niso primerni, se oblikujejo po predpisih o upravnem postopku.

Radijsko dovoljenje velja praviloma 10 let. Krajši rok veljavnosti je možen v primeru:
– da to zahteva stranka v svoji vlogi,
– da so radijska dovoljenja izdana samo za nabavo in postavitev,
– da se za frekvence oziroma frekvenčne pasove v radijskem dovoljenju predvideva sprememba uporabe prej kot v desetih letih in je to predvideno v aktih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija,
– da gre za radijska dovoljenja za radijske postaje na letalu oziroma ladji, katerih veljavnost traja toliko časa, kot je sposobnost letala ali ladje za uporabo,
– da gre za radijska dovoljenja za radijske postaje, ki se uporabljajo ob prireditvah ipd.,
– v izrednih primerih, ko je to nujno zaradi ekonomične izrabe frekvenčnega spektra, v soglasju z vložnikom.

Za radijsko postajo, katere kakovost se preizkuša, raziskuje in prikazuje, se izda začasno radijsko dovoljenje.
Začasno radijsko dovoljenje ne sme veljati več kot eno leto.

Radijsko dovoljenje se lahko na zahtevo stranke ali z njenim soglasjem spremeni, če to ne nasprotuje javnemu interesu. Pri radijskem dovoljenju za radiodifuzno radijsko postajo je treba za spremembe podatkov o zvrsti programa in programski zasnovi, ki je sestavni del radijskega dovoljenja, pridobiti predhodno soglasje Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije.

Lastniku radijskega dovoljenja ni dovoljen prenos tega dovoljenja. Na podlagi soglasja lastnika radijskega dovoljenja se lahko to dovoljenje pod istimi pogoji izda novemu lastniku, če to ni v nasprotju s predpisi oziroma javnimi interesi.

Uprava z odločbo trajno ali začasno prekliče radijsko dovoljenje, če:
– se ugotovi, da je vloga za radijsko dovoljenje vsebovala neresnične podatke,
– niso več izpolnjeni pogoji za izdajo oziroma uporabo radijskega dovoljenja, predvideni v zakonu,
– so ugotovljena odstopanja od programske zasnove, navedene v vlogi za radiodifuzno postajo, in to predlaga Svet za radiodifuzijo v skladu z določbami zakona o javnih glasilih,
– se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov ali pa se pojavijo nujnejše javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače,
– je radijska postaja motena ali nenamerno povzroča škodljive motnje drugi telekomunikacijski opremi,
– se radijska postaja ne uporablja v skladu s pogoji iz radijskega dovoljenja.
Če je radijsko dovoljenje preklicano po določbah četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena, ima prizadeti pravico do druge primerne frekvence, če je to možno.

Lastniku radijskega dovoljenja, ki je v 30 dneh po prejemu opozorila o prenehanju veljavnosti radijskega dovoljenja predložil vlogo za obnovitev tega dovoljenja, uprava obnovi dovoljenje. Če so za to frekvenco tudi drugi interesenti, se vloga za obnovitev radijskega dovoljenja šteje kot vloga, ki je prva predložena.

Na izdane odločbe oziroma sklepe, izdane v upravnem postopku za izdajo radijskega dovoljenja za radijsko postajo na podlagi tega pravilnika, ima vložnik v petnajstih dneh od vročitve odločbe oziroma sklepa pravico do pritožbe na Ministrstvo za promet in zveze.

Upravni postopek za izdajo radijskih dovoljenj je javen. Vsem zainteresiranim osebam so na voljo vsi podatki, ki se nanašajo na izdajo radijskega dovoljenja, razen podatkov, ki pomenijo za vložnika poslovno, vojaško, uradno ali državno tajnost. Tajnost določi na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) pristojni minister.
Vložnik mora v vlogi jasno in nedvoumno navesti podatke, ki jih ima za poslovno tajnost. Uprava v interesu javnosti presodi, ali je podatke mogoče šteti za poslovno tajnost. Pri presoji upoštevanja poslovne tajnosti uprava upošteva morebitno materialno škodo, ki bi lahko nastala vložniku z dajanjem podatkov javnosti.

Do izdaje pravilnika o izpitih za radioamaterje se v skladu z določbami 11. člena tega pravilnika izdaja radioamaterjem radijsko dovoljenje CEPT, predvideno v dokumentu CEPT, T/R 61-01, tako, da se izda radijsko dovoljenje CEPT I. razreda radioamaterjem, ki imajo spričevalo o opravljenem izpitu I. razreda, radijsko dovoljenje CEPT II. razreda pa radioamaterjem, ki imajo spričevalo o opravljenem izpitu II. ali III. razreda. Spričevalo radioamaterja, predvideno v dokumentu CEPT, T/R 61-02, pa se izda z upoštevanjem spričevala o opravljenem izpitu I. razreda za stopnjo A ter z upoštevanjem II. ali III. razreda za stopnjo B.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik se prenehata uporabljati pravilnik o podatkih in dokumentaciji, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za radijsko postajo (Uradni list SFRJ, št. 22/91) in pravilnik o obrazcu dovoljenja za radijsko postajo (Uradni list SFRJ, št. 72/90).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.