Na podlagi 24. člena uredbe o načinu izvajanja javne gospodarske službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja (Uradni list RS, št. 77/96) in na podlagi soglasja Vlade RS, Geoplin d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, obvešča, da je dne 17. 7. 1997 začel veljati
T A R I F N I S I S T E M
za dobavo in prodajo zemeljskega plina iz transportnega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Uvod
S tem tarifnim sistemom se določajo osnovni tarifni elementi za obračunavanje zemeljskega plina, ki ga Geoplin d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina (v nadaljevanju: prodajalec) dobavlja odjemalcem iz transportnega omrežja.
Ta tarifni sistem določa tudi načela in kriterije za ugotavljanje tarifnih postavk ter način ugotavljanja in uporabe računskih elementov in to tako, da se stimulira priključevanje na transportno omrežje, njegovo racionalno izkoriščanje in racionalno rabo zemeljskega plina.
2. člen
Odjemalec
Odjemalec je praviloma vsaka pravna ali fizična oseba, ki:
– uporablja zemeljski plin za industrijsko uporabo, če njegova predvidena letna poraba presega 300.000 Sm3,
– uporablja zemeljski plin za ostalo porabo, če njegova predvidena letna poraba presega 600.000 Sm3,
– izvaja gospodarsko službo distribucije zemeljskega plina.
Odjemalec zemeljskega plina je tudi tista pravna ali fizična oseba, katere predvidena letna poraba zemeljskega plina je manjša od porabe navedene v drugi in tretji alinei zgoraj, če njegov odjem poteka neposredno iz transportnega omrežja.
3. člen
Zemeljski plin
Zemeljski plin je vsak ogljikovodik ali mešanica ogljikovodikov, katere bistvena sestavina je metan v plinastem stanju in ki se ga pridobiva iz zemlje v naravnem stanju ali skupaj s tekočimi ogljikovodiki.
Količina dobavljenega zemeljskega plina se meri v standardnih kubičnih metrih (Sm3). 1 Sm3 zemeljskega plina je tista količina zemeljskega plina, ki se nahaja v volumnu 1 m3 pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in pri temperaturi 15oC.
4. člen
Razvrstitev odjemalcev
Odjemalci zemeljskega plina iz transportnega omrežja so razdeljeni v naslednje skupine:
------------------------------------------------------------------------------------
Skupina Naziv Opis
------------------------------------------------------------------------------------
1 mali odjem skupina predstavlja odjemalce,
ki za svoje potrebe porabijo
manj kot 1 mio Sm3
zemeljskega plina letno
2 srednji odjem skupina predstavlja odjemalce,
ki za svoje potrebe letno
porabijo med 1 in 15 mio Sm3
zemeljskega plina letno
3 veliki odjem skupina predstavlja odjemalce,
ki za svoje potrebe porabijo
preko 15 mio Sm3 letno
4 neenergetska poraba skupina vključuje tiste
odjemalce, ki več kot 70%
celotne rabe zemeljskega plina
uporabijo v neenergetske
namene, to je kot surovino
5 nadaljnja prodaja skupino sestavljajo podjetja, ki
zemeljski plin kupujejo za nadaljnjo
prodajo kot zemeljski plin
ali predelan v toploto za potrebe
ogrevanja. Sem spadajo lokalni distributerji,
kot lovnice in toplarne, ki več kot 70%
celotne rabe zemeljskega plina v obliki
proizvedene toplote dobavljajo za potrebe
komercialne in male industrijske rabe ter
široke potrošnje, podjetja, ki zemeljski
plin prodajajo za uporabo v transportu in podobno
6 proizvodnja elektrike v elektrarnah in samostojnih kogeneracjah,
ki več kot 70% celotne rabe zemeljskega plina v
obliki elektrike in/ali toplote
prodajo tretjim strankam
------------------------------------------------------------------------------------
II. TARIFNI ELEMENTI
5. člen
Fiksni in variabilni stroški transportnega omrežja
Zmnožek povprečne skupne prodajne cene (c(T)) in vsote letnih pogodbenih količin vseh odjemalcev (Q(T)) predstavlja skupne stroške transportnega omrežja (SS(S)) za izračun po tem tarifnem sistemu, tako, da velja:
SS(T) = c(T) * Q(T)
Fiksni stroški se v tarifnem sistemu upoštevajo v višini 35%, tako, da velja:
FS(T) = 0,35 * SS(T)
Variabilni stroški se v tarifnem sistemu upoštevajo v višini 65%, tako, da velja:
VS(T) = 0,65 * SS(T)
6. člen
Fiksni in variabilni strošek skupine
Za vsako skupino odjemalcev se izračunajo fiksni in variabilni stroški:
FS(S) = FS(T) * q(S) / q(T)
VS(S) = VS(T) * Q(S) / Q(T)
kjer so:
FS(S) fiksni strošek skupine izražen v SIT
VS(S) variabilni strošek skupine izražen v SIT
q(S) vsota pogodbenih dnevnih odjemov vseh odjemalcev skupine, izražen v Sm3/dan
q(T) vsota pogodbenih dnevnih odjemov vseh odjemalcev, izražen v Sm3/dan
Q(S) letna pogodbena količina zemeljskega plina skupine, to je vsota letnih
pogodbenih količin odjemalcev skupine, izražena v Sm3
Q(T) letna pogodbena količina vseh odjemalcev, to je vsota letnih pogodbenih količin
vseh odjemalcev, izražena v Sm3.
7. člen
Načini delitve fiksnih in variabilnih stroškov po skupinah
Zaradi specifičnega načina odjema posameznih skupin odjemalcev se FS(S) in VS(S) razdelita na letni fiksni znesek skupine FZ(S) in letni variabilni znesek skupine VZ(S) na tri različne načine glede na skupine odjemalcev, tako kot je prikazano v členih 9. do 11. Pri tem velja naslednji odnos:
FS(S) + VS(S) = FZ(S) + VZ(S)
8. člen
Skupna prodajna cena zemeljskega plina za posameznega odjemalca
Skupna prodajna cena zemeljskega plina je sestavljena iz dveh delov:
– variabilnega dela cene zemeljskega plina skupine (vc(S)), izraženega v SIT/Sm3 in
– letnega fiksnega zneska odjemalca (FZ(K)) izraženega v SIT na leto in temu ustrezno fiksnega dela cene zemeljskega plina odjemalca (fc(K)) izraženega v SIT/Sm3 preračunano na letne pogodbene količine odjemalca.
Skupna pogodbena prodajna cena zemeljskega plina posameznega odjemalca izražena v SIT/Sm3 se v vseh skupinah izračuna na naslednji način:
c(K) = vc(S) + fc(K)
Variabilni del cene zemeljskega plina se računa za spodnjo kalorično vrednost 34.067 kJ/Sm3. Pri odstopanju od te kalorične vrednosti se izračuna spremenjeni variabilni del cene po enačbi:
vc(S,x) = vc(S) * H(p) / 34.076 (v SIT/Sm3)
kjer so:
vc(S,x) variabilni del cene izračunan z upoštevanjem dejanske spodnje kalorične
vrednosti
H(p) dejanska spodnja kalorična vrednost zemeljskega plina v kJ/Sm3.
9. člen
Fiksni in variabilni del cene plina 1. in 5. skupine
9.1. Letni variabilni znesek in variabilni del cene plina skupine ter odjemalca
Letni variabilni znesek skupine izražen v SIT se določi na naslednji način:
VZ(S) = VS(S) + 0,2 * FS(S)
Variabilni del cene plina izražen v SIT/Sm3 se določi na naslednji način:
vc(S) = VZ(S) / Q(S)
Variabilni del cene plina odjemalca je enak variabilnemu delu cene plina skupine:
vc(K) = vc(S)
9.2. Letni fiksni znesek skupine in odjemalca ter fiksni del cene plina odjemalca
Letni fiksni znesek skupine izražen v SIT se določi na naslednji način:
FZ(S) = 0,8 * FS(S)
Fiksni del cene plina odjemalca se določi na naslednji način:
0,35 * FZ(S) 0,65 * FZ(S) q(K)
fc(K) = ------------- + ------------- * ------
Q(S) Q(K) q(S)
Letni fiksni znesek posameznega odjemalca se določi na naslednji način:
FZ(K) = fc(K) * Q(K)
10. člen
Fiksni in variabilni del cene plina 2., 3. in 4. skupine
10.1. Letni variabilni znesek in variabilni del cene plina skupine ter odjemalca
Letni variabilni znesek skupine izražen v SIT se določi na naslednji način:
VZ(S) = VS(S) – 0,1 * FS(S)
Variabilni del cene plina izražen v SIT/Sm3 se določi na naslednji način:
vc(S) = VZ(S) / Q(S)
Variabilni del cene plina odjemalca je enak variabilnemu delu cene plina skupine:
vc(K) = vc(S)
10.2. Letni fiksni znesek skupine in odjemalca ter fiksni del cene plina odjemalca
Letni fiksni znesek skupine izražen v SIT se določi na naslednji način:
FZ(S) = 1,1 * FS(S)
Fiksni del cene plina odjemalca se določi na naslednji način:
0,35 * FZ(S) 0,65 * FZ(S) q(K)
fc(K)= --------------- + -------------- * ------
Q(S) Q(K) q(S)
Letni fiksni znesek posameznega odjemalca se določi na naslednji način:
FZ(K) = fc(K) * Q(K)
11. člen
Fiksni in variabilni del cene plina 6. skupine
11.1. Letni variabilni znesek in variabilni del cene plina skupine ter odjemalca
Letni variabilni znesek izražen v SIT se določi na naslednji način:
VZ(S) = VS(S) = VS(T) * Q(S) / Q(T)
Variabilni del cene plina skupine na enoto izražen v SIT/Sm3 se določi na naslednji način:
vc(S) = VZ(S) / Q(S)
Variabilni del cene plina odjemalca je enak variabilnemu delu cene plina skupine:
vc(K) = vc(S)
11.2. Letni fiksni znesek skupine in odjemalca ter fiksni del cene plina odjemalca
Letni fiksni znesek 6. skupine je enak fiksnim stroškom te skupine in se določi na naslednji način:
FZ(S) = FS(S) = FS(T) * q(S) / q(T)
Letni fiksni znesek posameznega odjemalca se določi na naslednji način:
FZ(K) = FZ(S) * q(K) / q(S)
Fiksni del cene plina posameznega odjemalca izražen v SIT/Sm3 se določi na naslednji način:
fc(K) = FZ(K) / Q(K)
12. člen
Sprememba variabilnega dela cene in letnega fiksnega zneska odjemalca med pogodbenim letom
Pogodbeno leto je časovno obdobje od 8. ure zjutraj prvega dne koledarskega leta do 8. ure zjutraj prvega dne naslednjega koledarskega leta.
Za vsako pogodbeno leto se po tarifnem sistemu za vsakega odjemalca določi variabilni del cene (vc(K)) in letni fiksni znesek (FZ(K)) pred pričetkom tega pogodbenega leta. Kolikor se med pogodbenim letom spremeni povprečna skupna prodajna cena (c(T)), se v ustreznem razmerju indeksirata vc(K) in FZ(K) z veljavnostjo do konca pogodbenega leta oziroma do naslednje spremembe skupne prodajne cene c(T).
13. člen
Fiksni in variabilni del cene novega odjemalca, ki prične z odjemom po pričetku pogodbenega leta
Za novega odjemalca, ki prične z odjemom po pričetku leta v tem letu velja, da sta njegov fiksni in variabilni del cene enaka povprečnemu fiksnemu in variabilnemu delu cene skupine, v katero je razvrščen:
vc(K) = vc(S)
fc(K) = fc(S)
kjer je
fc(S) = FZ(S) / Q(S)
III. POGODBENI DNEVNI ODJEM IN NJEGOVO DOLOČANJE
14. člen
Pogodbeni dnevni odjem
Pogodbeni dnevni odjem odjemalca (qK) je izražen v Sm3/dan in predstavlja maksimalni napovedani odjem odjemalca v enem dnevu (zaporedje 24 ur z začetkom ob 8. uri zjutraj) v pogodbenem letu.
Pri napovedi maksimalnega dnevnega odjema za pripravo pogodbe se upoštevajo doseženi podatki iz zadnjega zimskega in poletnega obdobja. Odjemalec lahko napove nižji maksimalni dnevni odjem od že doseženega v predhodnem zimskem in poletnem obdobju, če ima za to posebne in utemeljene razloge, kot so na primer opustitev dela proizvodnje, racionalna energetska raba, vremensko izjemno leto.
Pri napovedi maksimalnega dnevnega odjema upoštevamo dve različni obdobji odjema:
– zimsko obdobje november–april
– poletno obdobje maj–oktober.
Pogodbeni dnevni odjem se ugotavlja različno za:
– odjemalce, ki dosegajo maksimalni dnevni odjem v zimskem obdobju,
– odjemalce, ki dosegajo maksimalni dnevni odjem v poletnem obdobju,
– lokalne distributerje, ki imajo kotlovnico na nadomestno gorivo,
– odjemalce z maksimalnim napovedanim dnevnim odjemom večjim od 5% vsote pogodbenih dnevnih odjemov vseh odjemalcev.
15. člen
Maksimalni dnevni odjem v zimskem obdobju
Če odjemalec napove maksimalni dnevni odjem v zimskem obdobju, je le-ta tudi enak pogodbenemu dnevnemu odjemu (qK). V primeru, da odjemalec v posameznem mesecu preseže qK, plača dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve, kot je opredeljeno v IV. poglavju.
16. člen
Maksimalni dnevni odjem v poletnem obdobju
Odjemalec, ki maksimalni dnevni odjem dosega v poletnem obdobju, lahko napove maksimalni dnevni odjem v poletnem obdobju. Tak odjemalec mora prijaviti tudi maksimalni dnevni odjem v zimskem obdobju. V tem primeru se ugotovi tudi pogodbeni dnevni odjem potreben za izračun letnega fiksnega zneska FZ(K), ki se ob pogoju, da je q(K2) > q(K1), izračuna na naslednji način:
qP(K) = q(K1) + 0,7 * (q(K2) – q(K1))
in velja, da je
q(K) = qP(K)
kjer so:
qP(K) pogodbeni dnevni odjem za izračun letnega fiksnega zneska odjemalca FZ(K)
q(K2) pogodbeni dnevni odjem v poletnem obdobju
q(K1) pogodbeni dnevni odjem v zimskem obdobju.
Če v posameznem mesecu v zimskem obdobju odjemalec preseže q(K1) ali v poletnem obdobju preseže q(K2), bo odjemalec plačal dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema, kot je opredeljeno v IV. poglavju.
17. člen
Pogodbeni dnevni odjem lokalnih distributerjev s kotlovnicami na nadomestno gorivo
Za lokalne distributerje, ki poleg oskrbe široke potrošnje in manjših kotlovnic z zemeljskim plinom oskrbujejo tudi večje kotlovnice z močjo nad 43 MW, ki obratujejo tudi na nadomestno gorivo in so se sposobne prilagajati zahtevam prodajalca glede uporabe nadomestnega goriva, se maksimalni napovedani dnevni odjem ugotavlja ločeno za oskrbo široke potrošnje (oziroma za ostalo potrošnjo) in za kotlovnico z nadomestnim gorivom.
Tovrstni lokalni distributerji za vsako leto napovejo maksimalni dnevni odjem za neposredno široko potrošnjo in maksimalni dnevni odjem za kotlovnico z nadomestnim gorivom.
Pogodbeni dnevni odjem lokalnega distributerja predstavlja maksimalni dnevni odjem za neposredno široko potrošnjo qK ob pogoju, da je odjemalec na kotlovnici sposoben preiti na nadomestno gorivo. Za ta del odjema prodajalec odjemalcu zaračunava zemeljski plin na osnovi izračuna fiksnega in variabilnega dela cene, kot je opredeljeno v 9. členu. V primeru, da odjemalec v posameznem mesecu preseže qK, plača dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve, kot je opredeljeno v IV. poglavju.
Za odjem kotlovnice z nadomestnim gorivom z močjo nad 43 MW se odjemalec obveže, da bo v zimskem obdobju na poziv prodajalca v primeru potrebe ohranjanja stabilnosti transportnega omrežja najkasneje v 24 urah prešel na uporabo nadomestnega goriva. Prodajalec lahko vsakega od teh odjemalcev pozove na prekinitev večkrat. Skupna cena zemeljskega plina za vse količine porabljene v kotlovnici z nadomestnim gorivom bo enaka vsakokratni skupni povprečni prodajni ceni c(T) iz transportnega omrežja.
Pri izračunu FS in FZ za 5. skupino se ne upošteva maksimalni dnevni odjem za kotlovnice iz prvega odstavka tega člena.
18. člen
Maksimalni dnevni odjem večji od 5% vsote pogodbenih dnevnih odjemov vseh odjemalcev
Za odjemalca, katerega napovedani maksimalni dnevni odjem presega 5% vsote pogodbenih dnevnih odjemov vseh odjemalcev q(T), se pogodbeni dnevni odjem določi na osnovi maksimalnega odjema odjemalca v 8 zaporednih urah v okviru enega dneva, tako da velja:
q(K) = 3 * q(K,8)
pri čemer je:
q(K,8) maksimalni napovedani odjem odjemalca v 8 zaporednih urah v okviru enega dneva.
Navedeno določilo ne velja za odjemalce 5. skupine.
IV. DODATNO MESEČNO PLAČILO ZARADI PREKORAČITVE POGODBENEGA DNEVNEGA ODJEMA
19. člen
Prekoračenje pogodbenega dneva odjema
Prekoračenje pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu v odstotkih (p(M)) se izračuna, kadar je q(MAX,M) > q(K), na naslednji način:
p(M) = ((q(MAX,M) / q(K)) – 1) * 100 (v %)
pri čemer je:
q(MAX,M) drugi največji doseženi dnevni odjem odjemalca v mesecu v Sm3/dan.
Za odjemalce iz 18. člena se qMAX,M določa na naslednji način:
q(MAX,M) = 3 * q(MAX,8)
kjer je:
q(MAX,8) drugi maksimalni doseženi dnevni odjem odjemalca v 8 zaporednih urah v okviru enega dneva
q(K) pogodbeni dnevni odjem odjemalca v Sm3/dan.
20. člen
Dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema
Dodatno mesečno plačilo (D) zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu se določi na naslednji način:
D = F * FZ(K) / 12
kjer je: F faktor za izračun plačila zaradi prekoračenega pogodbenega dnevnega
odjema.
Faktor F se izračuna na naslednji način:
p (%) faktor F
0 – 5 3,0 * p / 100
5 – 10 0,15 + 4,0 * (p – 5) / 100
nad 10 0,35 + 5,0 * (p – 10) / 100
Pri izračunu faktorja F, zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu, se odstotek prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema (p(M)) v %, ki je bil že upoštevan pri določitvi plačila D v treh predhodnih mesecih pogodbenega leta, ne upošteva, tako da se vrednost p določi na naslednji način:
p = p(M) – p(M), 3
pri čemer je p(M,3) višina prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema, ki je bila v pogodbenem letu že 3x upoštevana pri izračunu mesečnega dodatnega plačila D.
V primeru, da je vrednost p < 0 je višina mesečnega dodatnega plačila D = 0.
21. člen
Prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v poletnih mesecih
Izračunano dodatno mesečno plačilo (D) za prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v poletnih mesecih se zmanjša za 50%.
V. PLAČILO MINIMALNIH KOLIČIN ZEMELJSKEGA PLINA
22. člen
Minimalne količine zemeljskega plina
Odjemalec je dolžan v pogodbenem letu plačati najmanj minimalno količino zemeljskega plina, ki jo mora plačati tudi v primeru, da je ni prevzel. Minimalna količina zemeljskega plina (Q(K,MIN)) je določena v odstotku (i) od pogodbeno določene letne količine (Q(K)) in se določi na naslednji način:
Q(K,MIN) = Q(K) * i / 100
Odstotek i se razlikuje med skupinami odjemalcev i je za posamezne skupine odjemalcev naslednji:
Skupina odjemalcev odstotek i
mali odjem 85%
srednji odjem 90%
veliki odjem 90%
neenergetska prodaja 90%
nadaljnja prodaja 80%
proizvodnja elektrike 90%
23. člen
Vrednost neprevzetih količin zemeljskega plina
Po koncu pogodbenega leta se ugotovi v preteklem letu prevzeta količina zemeljskega plina. Če je le-ta manjša od minimalne količine zemeljskega plina, bo odjemalec razliko med realiziranimi in minimalnimi količinami plačal po njegovem povprečnem variabilnem delu cene zemeljskega plina, ki je veljal v pogodbenem letu, za katerega se ugotavljanje količin nanaša.
VN(K) = (Q(K,MIN) – Q(K,R)) * vc(K)
kadar je
Q(K,MIN) > Q(K,R)
Kjer so:
VN(K) vrednost neprevzetih količin plina odjemalca, ki jih je odjemalec dolžan
plačati
Q(K,MIN) minimalna letna količina zemeljskega plina posameznega odjemalca v Sm3
Q(K,R) dejansko prevzeta letna količina zemeljskega plina posameznega odjemalca
v Sm3
vc(K) povprečni variabilni del cene plina odjemalca, ki je veljal v pogodbenem
letu, za katerega se ugotavljanje količin nanaša, v SIT/Sm3. Povprečni variabilni del
cene plina se izračuna z upoštevanjem števila dni, v katerih je posamezni variabilni del
cene veljal.
VI. DRUGA DOLOČILA
24. člen
Mesečno plačilo za dobavljeni zemeljski plin
Prodajalec izstavi dva računa v mesecu. Prvo obračunsko obdobje se nanaša na količine prevzete od vključno 1. do vključno 15. v mesecu in drugo obračunsko obdobje za količine prevzete od vključno 16. do vključno zadnjega dne v mesecu. Račun zapade v plačilo 15. dan po zadnjem dnevu obdobja, na katerega se račun nanaša.
24.1. S plačilom računa za prvo obračunsko obdobje odjemalec poravna 1/24 svojega letnega fiksnega zneska, zmnožek variabilnega dela cene plina s količino plina porabljeno od 1. do 15. dne v mesecu, ustrezne davke in takse:
M1 = (FZ(K) / 24) + (Q(K,M1) * vc(S) + Y
24.2. S plačilom računa za drugo obračunsko obdobje odjemalec poravna 1/24 svojega letnega fiksnega zneska, zmnožek variabilnega dela cene plina s količino plina porabljeno od vključno 16. dne v mesecu do vključno zadnjega dne v mesecu, dodatno mesečno plačilo, če je v tem mesecu prišlo do prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema, ustrezne davke in takse:
M2 = (FZ(K) / 24) + (Q(K,M2) * vc(S)) + D + Y
kjer so:
M1 znesek prvega mesečnega računa
M2 znesek drugega mesečnega računa
Q(K,M1) odjemalčeva prevzeta količina plina od 1. do 15. v mesecu
Q(K,M2) odjemalčeva prevzeta količina plina od 16. dne v mesecu do zadnjega dne v
mesecu
D dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema
Y ustrezni davki, takse ali njim podobne dajatve.
25. člen
Napovedovanje odjema zemeljskega plina
Odjemalec je dolžan napovedati odjem za naslednje leto v roku in na način, kot ga opredeli prodajalec.
Za odjemalca, ki do navedenega roka ne bo napovedal odjema za naslednje leto, se pogodba za naslednje leto pripravi na osnovi podatkov iz zadnje pogodbe.
Odjemalcem, ki ne podpišejo pogodbe, se določi cena z vsemi elementi tarifnega sistema na osnovi pogodbenih podatkov ali zadnje realizirane letne količine in maksimalnega dnevnega odjema.
26. člen
Olajšave za distributerje v občinah, ki uvajajo zemeljski plin
Za lokalne distributerje v občinah, kjer šele uvajajo zemeljski plin, velja v prvih treh letih, v katerih imajo s prodajalcem sklenjeno pogodbo za celo leto, naslednje:
– ne upošteva se plačilo minimalnih količin zemeljskega plina
– mesečno dodatno plačilo za prekoračitev qK bo uveljavljano po pogodbi. Po koncu leta se ugotovi, kolikšen bi bil letni fiksni znesek po pogodbi, če bi distributer prijavil dejanski doseženi največji dnevni odjem v ustreznem letu. Kadar bi bil ta znesek manjši od dejanskih plačil letnega fiksnega zneska med letom (vsota letnega fiksnega zneska in dodatih mesečnih plačil za prekoračitev qK, to je FZ(K) + D), bo razlika priznana kot dobropis
– kadar je faktor dinamike odjema manjši od 0,20, se za izračun upošteva faktor dinamike 0,20 in se pogodbeni dnevni odjem določi na naslednji način:
q(K) = Q(K) / (0,2 * 365)
27. člen
Prekinljivi odjem zemeljskega plina
Za zagotavljanje stabilnosti in boljše izkoriščenosti transportnega omrežja lahko prodajalec s subjektivno določenimi odjemalci, ki morajo izpolnjevati vsaj spodaj navedene pogoje, sklepa pogodbe o prekinljivem odjemu v zimskem obdobju.
Pogoji iz prejšnjega odstavka so:
– pogodbeni dnevni odjem mora znašati najmanj 30.000Sm3/dan
– letni odjem mora presegati 10 mio Sm3
– skladiščne kapacitete za nadomestno gorivo morajo zadostovati najmanj za 14 dni
– naprave morajo biti usposobljene za redno prehajanje na nadomestno gorivo.
Prekinljivi odjemalci se obvežejo, da bodo v zimskem obdobju v primeru potrebe na poziv prodajalca najkasneje v roku 48 ur prešli na nadomestno gorivo. Prodajalec lahko te odjemalce pozove na prekinitev večkrat, vendar skupna prekinitev dobave v navedenem obdobju ne sme trajati več kot 30 dni. Prodajalec se lahko z odjemalcem dogovori, da prekine samo del svojega odjema.
Prekinljivim odjemalcem bo prodajalec letno priznal nadomestilo v višini enoletnega financiranja zalog srednjega kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla za 30-dnevno obratovanje, oziroma za ustrezno manjšo količino, če so rezervoarske kapacitete manjše, v zimskem obdobju po aktivni bančni obrestni meri za bančne komitente najboljšega razreda. V slučaju izjemnega ekonomskega interesa lahko prodajalec s prekinljivim odjemalcem dogovori tudi drugačno nadomestilo, vendar največ do višine stroškov, ki bi jih prodajalec imel, če bi moral odjemalca oskrbovati brez prekinitve.
Stroške nadomestil bo prodajalec upošteval v skupnih stroških transportnega omrežja.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Postopna uveljavitev tarifnega sistema
Tarifni sistem se uvaja postopoma v treh letih, tako da se v vseh izračunih, razen v 19. členu, v prvem in drugem letu uporabe, namesto pogodbenega dnevnega odjema qK upošteva računski pogodbeni odjem v skladu z naslednjo tabelo:
------------------------------------------------------------------------
Leto Računski Računski Računski
uporabe pogodbeni pogodbeni pogodbeni
tarifnega dnevni odjem dnevni odjem dnevni odjem
sistema v 1. skupini v 5. skupini v 2., 3., 4. in 6. skupini
------------------------------------------------------------------------
1 0,85 * q(K) 0,75 * q(K) 1,00 * q(K)
2 0,95 * q(K) 0,90 * q(K) 1,00 * q(K)
------------------------------------------------------------------------
29. člen
Pričetek veljavnosti tarifnega sistema
Ta tarifni sistem začne veljati, ko ga odobri Vlada Republike Slovenije in se prične uporabljati 1. 1. 1998.
30. člen
Prenehanje veljavnosti tarifnega sistema za prodajo zemeljskega plina
Z dnem, ko se prične uporabljati ta tarifni sistem za dobavo in prodajo zemeljskega plina iz transportnega omrežja preneha veljati tarifni sistem za prodajo zemeljskega plina z dne 17. 12. 1980.
Geoplin d.o.o. Ljubljana
Uprava
Albin Rome l. r.
Janez Možina l. r.
OZNAKE POMEMBNEJŠIH ELEMENTOV TARIFNEGA
SISTEMA
c skupna cena plina v SIT/Sm3
fc fiksni del cene plina na enoto v SIT/Sm3
FZ letni fiksni znesek v SIT
D dodatno mesečno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega
dnevnega odjema v SIT
F faktorji za izračun plačila zaradi prekoračitve pogodbenega
dnevnega odjema
LF faktor dinamike dnevnega odjema
q maksimalni pogodbeni dnevni odjem v Sm3/dan
Q letna pogodbena količina v Sm3
vc variabilni del cene plina na enoto v SIT/Sm3
VZ letni variabilni znesek v SIT
INDEKSI
T za transportno omrežje
S za skupino
K za odjemalca
K temu tarifnemu sistemu za dobavo in prodajo zemeljskega plina iz transportnega omrežja, je dala soglasje Vlada Republike Slovenije, pod št. 380-05/97-66, z dne 17. julija 1997.
