Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94-odločba US RS, št. U-I-144/94-18, Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in 26/97), 12. in 25. člena zakona o pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 5. in 11. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 34/96), 101. in 104. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95 in 51/96) je Občinski svet občine Cerknica na 24. redni seji dne 25. 7. 1997 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju Občine Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine Cerknica.
2. člen
Na območju Občine Cerknica so naslednja pokopališča: Begunje, Bezuljak, Bločice, Bloška polica, Cajnarje, Cerknica, Gorenje Otave, Grahovo, Ivanje selo, Kožljek, Lipsenj, Rakek, Sveti Vid, Unec, Žerovnica.
3. člen
Pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
Občina zagotavlja opravljanje pogrebne dejavnosti in urejanje pokopališč za posamezna pokopališča iz 2. člena tega odloka ter opravljanje pokopaliških storitev na način, ki je določen v 6. členu odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (v nadaljnjem besedilu: občina ali po njenem pooblastilu izvajalec).
5. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
6. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika, ki ga izda občinska uprava.
7. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalci pokopališč.
8. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč in grobov.
9. člen
O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorata in v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Cerknica odloči občinski svet na predlog župana.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
10. člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški veži, oziroma na krajevno običajen način, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga občina ali po njenem pooblastilu izvajalec oziroma na drug krajevno običajen način v težko dostopnih krajih in ob neugodnih vremenskih razmerah.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
11. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
12. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovoljeni smrti se pokop prijavi občini ali po njenem pooblastilu izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
13. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
14. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 26. členu tega odloka.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa.
Občan oziroma svojci umrlega lahko izberejo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
15. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
16. člen
Pokopi so vsak dan.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja občine ali po njenem pooblastilu izvajalca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
17. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
18. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je občina ali po njenem pooblastilu izvajalec dolžana obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
19. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.
Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžna poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori.
Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja sprevoda.
20. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
21. člen
Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s posmrtnimi ostaniki pokojnika v cerkev.
Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.
22. člen
Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Sledijo poslovilni govori.
Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapore se pogrebna svečanost konča.
23. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.
24. člen
Če se umrli upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
25. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti ograjo, shrambo za orodje, vododvodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
26. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni in otroški ter grobnice),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
27. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
28. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
29. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
30. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter oddelki za raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
31. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,50 m. Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2,50 m. Za otroške grobove določi občina ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe ustrezne manjše mere.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m, med grobovi pa najmanj 0,30 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do 1 m.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju.
Globina vrstnih grobov je najmanj 1,80 m, širina do 1 m, dolžina pa do 2,30 m. Poglobitev vrstnih grobov ni dovoljena.
32. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba sicer pa le z dovoljenjem občinske uprave.
33. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
34. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
35. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora občina ali po njenem pooblastilu izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba občina ali po njenem pooblastilu izvajalec pokopališča.
36. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
37. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Osnova za obračun najemnine je m2 grobnega prostora.
O prijavi pokopa oziroma sklenitvi pogodbe se dodeli en grobni prostor (dvojni grob). Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor (enojni grob), za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku, občina ali po njenem pooblastilu izvajalec v skladu z 39. členom tega odloka.
Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
38. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
39. člen
Cene pokopaliških storitev iz 6. člena tega odloka sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih dejavnosti iz 7. člena tega odloka morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Cena urejanja pokopališča iz 8. člena tega odloka morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
Višino najemnin za grobne prostore določa na predlog župana občinski svet s posebnim sklepom.
Zbrana sredstva so prihodek proračuna občine.
40. člen
Sredstva zbrana na način, ki je določen v zadnjem odstavku 39. člena se namensko uporabljajo tudi za investicijska vlaganja.
Najemnino obračunava občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na osnovi podatkov iz katastra grobov.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
41. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedene kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občine ali po njenem pooblastilu izvajalec javne službe.
42. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča.
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, na pokopališčih.
43. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžna zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča.
44. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 35. in 38. člena.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec, če opusti predpisana ravnanja iz 42. in 43. člena tega odloka ter krši ostala določila odloka.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, kdor krši določila iz 41. člena in prvega odstavka 44. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojna občinska inšpekcija.
Občinska inšpekcija lahko izdaja tudi odločbe in odreja druge ukrepe v zvezi s svojimi pristojnostmi in pooblastili.
47. člen
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka Občina Cerknica preneha uporabljati določila odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 42/85) in odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 2/80).
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-8/97-9
Cerknica, dne 25. julija 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerknica
Janez Štrukelj l. r.
