Na podlagi 43. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Svet krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik na seji dne 5. 11. 1996 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju: Binkelj, Crngrob, Križna gora, Moškrin, Papirnica, Pevno, Stara Loka, Cesta talcev – del, razen h. št. 4, 6, 6a, 10, 12, Groharjevo naselje, Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog v Občini Škofja Loka.
V skladu z zakonom, statutom Občine Škofja Loka in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba v okviru pristojnosti, ki jih nanjo prenese občina.
3. člen
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun in žig okrogle oblike, ki ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Škofja Loka, v notranjem krogu pa napis Krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik. Sedež krajevne skupnosti je v Škofji Loki, Podlubnik 139.
4. člen
Krajevna skupnost se sme zadolževati le ob predhodnjem soglasju občinskega sveta. O zadolžitvi krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti.
5. člen
Krajevna skupnost varuje skupne koristi svojega prebivalstva tako, da samostojno izvaja naloge iz svoje pristojnosti, izvaja naloge, ki jih je nanjo prenesla občina in daje mnenja pri sprejemanju sklepov občinskih in državnih organov v zadevah, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in občane krajevne skupnosti, v okviru svojih pristojnosti. K ostalim stvarem, ki se tičejo krajevne skupnosti, pa daje soglasja v okviru svojih pristojnosti.
6. člen
Obstoječa krajevna skupnost se lahko tudi preoblikuje.
Za izvedbo preoblikovanja se uporabljajo določbe zakona in statuta občine.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
7. člen
Pristojnosti in naloge krajevne skupnosti so:
– sprejema in spreminja statut krajevne skupnosti,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja skupnosti,
– upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, ki jih občina prenese v upravljanje skupnosti,
– upravlja in vzdržuje pokopališča, ki so v upravljanju skupnosti,
– daje mnenja in predloge k prostorskim planskim in izvedbenim aktom,
– oblikuje mnenja in daje predloge o drugih zadevah in
– opravlja druge zadeve, ki jih določa statut in ki jih je občina iz svoje pristojnosti prenesla na skupnost,
– opravlja storitve oziroma dejavnosti, ki jih potrdi svet krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost samostojno po načelu samofinanciranja pridobljene prihodke iz dodatnih dejavnosti namenja za zadovoljevanje krajevnih potreb.
8. člen
Krajevna skupnost izvršuje zadeve, ki se nanjo prenesejo iz občinske pristojnosti in ostale zadeve, ki so v interesu krajevne skupnosti in njenih občanov.
III. ORGAN KRAJEVNE SKUPNOSTI
9. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje enajst članov.
10. člen
Za operativno vodenje krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti imenuje tajnika krajevne skupnosti.
Pri izbiri tajnika krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti ni vezan na določilo o stalnem bivališču na območju krajevne skupnosti.
Pogoje za imenovanje tajnika krajevne skupnosti, njegova pooblastila in odgovornosti in opravila tajnika krajevne skupnosti določi svet krajevne skupnosti v splošnem aktu o delovnih mestih v krajevni skupnosti.
11. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost, zlasti pa:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti,
– sprejema poslovnik o delu zbora občanov,
– voli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti
– sprejema splošne akte krajevne skupnosti,
– odloča o kadrovskih zadevah,
– imenuje tajnika in komunalnega referenta krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt krajevne skupnosti, zaključni račun krajevne skupnosti in druge sklepe, vezane na finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti,
– obravnava pritožbe občanov,
– zagotavlja informiranje občanov o vodenju zadev in poslov krajevne skupnosti,
– sklicuje zbor občanov krajevne skupnosti,
– imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti in usmerja in nadzira njihovo delo,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka,
– sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog na območju KS,
– imenuje volilno komisijo,
– oblikuje mnenje za občinski svet, kadar tako določa statut občine ali statutarni sklep,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut in statutarni sklep.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
12. člen
Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – to je volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
13. člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravljajo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne.
Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
14. člen
Za volitve sveta KS se v krajevni skupnosti določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti.
V krajevni skupnosti se oblikujejo naslednje volilne enote in določi naslednje število članov sveta iz posamezne volilne enote:
– V volilni enoti Podlubnik I, ki obsega naselja Križna gora, Trnje, Vešter, Binkelj, Moškrin, Podlubnik 143-145, 146-150, 161-162, 291-337, 339-341, 344-349 se v svet krajevne skupnosti izvoli dva člana.
– V volilni enoti Podlubnik II, ki obsega Podlubnik od h. št. 152-160 se v svet krajevne skupnosti izvoli 3 člane.
– V volilni enoti Najdihojca, ki obsega Podlubnik 1-131, 133, 135-137, 139-142, l63-206, 208-241, 242, 243-290 se v svet krajevne skupnosti izvoli dva člana.
– V volilni enoti Center slepih in slabovidnih, ki obsega naselja Virlog in Stara Loka se v svet krajevne skupnosti izvoli dva člana.
– V volilni enoti Gasilski dom Stara Loka, ki obsega naselja Groharjevo naselje, Pevno, Crngrob, Papirnica, Cesta talcev-del, razen h. št. 4, 6, 6a, 10, 12 se v svet krajevne skupnosti izvoli dva člana.
15. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volivcev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
Volilna komisija se imenuje za štiri leta.
16. člen
Pri volitvah članov sveta krajevne skupnosti se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot se voli članov sveta krajevne skupnosti v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta zadnja kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
17. člen
Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti določijo politične stranke in volivci v krajevni skupnosti.
Vsaka politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, določi pa lahko toliko kandidatov, kolikor se voli članov sveta krajevne skupnosti. Vsaka skupina volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v volilni enoti. Volivci določajo kandidate za člane sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem ali na zborih občanov. S podpisovanjem lahko določi kandidate skupina desetih volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Volivci določajo kandidate na zborih volivcev, če to zahteva skupina najmanj deset volivcev v volilni enoti. Volivci določajo kandidate na zborih volilcev, če to zahteva skupina najmanj deset volivcev v volilni enoti, najkasneje v roku desetih dni od dneva razpisa volitev. Na zborih občanov so za kandidate določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zborih volivcev v volilni enoti glasovalo najmanj 30 volivcev oziroma najmanj 15 volivcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev.
18. člen
Članu sveta krajevne skupnosti preneha mandat, če stalno preneha prebivati na območju krajevne skupnosti.
Če članu sveta krajevne skupnosti preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.
2. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta krajevne skupnosti
19. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta krajevne skupnosti in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
20. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta krajevne skupnosti.
21. člen
Do izvolitve predsednika sveta krajevne skupnosti in podpredsednika sveta krajevne skupnosti vodi prvo sejo stari predsednik sveta krajevne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
22. člen
Na prvi seji izvoli svet krajevne skupnosti izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta – predsednika sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika.
23. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, četrtine članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporabljajo nenamensko.
24. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti in podpredsednik sveta krajevne skupnosti se volita izmed članov sveta za mandatno dobo sveta krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti.
25. člen
Predsedniku in članom sveta preneha mandat s pretekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
26. člen
Vsak član sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta krajevne skupnosti in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
27. člen
Predsednik in člani sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet krajevne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti.
Za odstop podpredsednika sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta krajevne skupnosti. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta, se najprej izvede postopek po 26. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
3. Pravice in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti
28. člen
Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine, tem statutom.
29. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničavati sprejete odločitve sveta krajevne skupnosti.
30. člen
Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta krajevne skupnosti in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
31. člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
4. Predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti
32. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta krajevne skupnosti
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti.
33. člen
Podpredsednik sveta krajevne skupnosti pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
34. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta krajevne skupnosti ne more opraviti svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta krajevne skupnosti. Če tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
5. Seje sveta krajevne skupnosti
35. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
36. člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta krajevne skupnosti.
37. člen
Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, občinski svet in župan. Če predsednik sveta krajevne skupnosti ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je sprejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta krajevne skupnosti predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica sveta krajevne skupnosti.
Vabilo za sejo sveta krajevne skupnosti se pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine se skliče seja sveta krajevne skupnosti, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
38. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne.
6. Zapisnik seje sveta krajevne skupnosti
39. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI
40. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:
– zbor občanov, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti na lastno pobudo ali pobudo občanov v skladu s statutom občine,
– referendum, ki ga razpisuje občinski svet v skladu s statutom občine.
41. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o zadevah krajevne skupnosti in zadevah v posameznem delu krajevne skupnosti,
– razpravlja o delu in ocenjuje delo sveta krajevne skupnosti,
– razpravlja o delu občinskega sveta in ocenjuje delo občinskega sveta z vidika interesov krajevne skupnosti,
– daje mnenja o finančnem planu in zaključnem računu krajevne skupnosti.
42. člen
Zbor občanov sklicuje svet krajevne skupnosti za celotno območje krajevne skupnosti na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v tej krajevni skupnosti.
Zbor občanov posameznega dela krajevne skupnosti se skliče v primerih, ko se pokaže potreba po obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo izključno na del krajevne skupnosti.
Zbor občanov posameznega dela krajevne skupnosti je dolžan sklicati predsednik sveta krajevne skupnosti (v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član, ki ga določa poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti) tudi na pobudo najmanj 5% volilcev posameznega dela krajevne skupnosti, ki morajo v pobudi opredeliti vzrok sklica in krajevno območje, za katerega se zbor občanov sklicuje.
43. člen
Zbor občanov vodi predsednik zbora, ki ga zbor izvoli za vsak posamezni sklic zbora.
Predsednik sveta krajevne skupnosti ali podpredsednik v njegovi odsotnosti (funkciji sklicatelja) ob uri sklica zbora ugotavlja sklepčnost zbora.
44. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti razpravlja:
– o problematiki v svoji skupnosti,
– o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah, navedenih v 41. členu.
45. člen
Tajnik krajevne skupnosti je za potrebe vodenja zbora občanov dolžan zagotoviti izvedbo vodenja zapisnika in drugih administrativnih in tehničnih opravil.
Sklic, vodenje zbora in odločanje na zboru podrobneje uredi svet krajevne skupnosti s poslovnikom o vodenju zborov občanov.
V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
46. člen
Krajevni skupnosti se za opravljanje nalog, določenih s statutom občine in statutarnim sklepom zagotovijo sredstva iz proračuna občine. Občina zagotavlja iz občinskega proračuna tudi sredstva za delovanje krajevne skupnosti.
Za uresničevanje skupnih potreb in interesov občanov lahko skupnost pridobiva sredstva tudi s samoprispevkom občanov, najemninami, donacijami in nadomestili.
47. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom krajevne skupnosti.
48. člen
Sredstva krajevne skupnosti se smejo uporabiti le za namene, določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti in tajnik.
V plačilnem prometu zastopajo krajevno skupnost predsednik, podpredsednik, tajnik in en član sveta krajevne skupnosti, ki ga določi svet krajevne skupnosti. Vse dokumente v plačilnem prometu podpisujeta dva pooblaščena zastopnika.
49. člen
Finančni načrt krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt krajevne skupnosti, sprejme svet krajevne skupnosti zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
50. člen
Finančno poslovanje krajevne skupnosti in knjigovodska evidenca za krajevne skupnosti se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta krajevne skupnosti.
VI. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
51. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut krajevne skupnosti,
– poslovnik sveta krajevne skupnosti,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– sklepe.
52. člen
Statut krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje krajevne skupnosti, oblikovanje in pristojnosti organa krajevne skupnosti in druga vprašanja, pomembna za delo krajevne skupnosti.
Statut Krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretinjsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
53. člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v krajevni skupnosti.
54. člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev krajevne skupnosti.
55. člen
S sklepom svet odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil dosedanji svet krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti, izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
57. člen
Sprejeti statut krajevne skupnosti se posreduje županu, da ga objavi.
58. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut krajevne skupnosti št. S-64, sprejet dne, 12. 2. 1981.
59. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. S-49
Škofja Loka dne, 24. aprila 1997.
Predsednik
Sveta KS
Stara Loka-Podlubnik
Boris Tomašič l. r.
