Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 27. seji, dne 17. 6. 1997 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja urejanja CI 6/15 Pediatrična klinika, CI 6/16 Univerzitetni KC, CR 6/17 Park ob Zaloški in CR 6/18 Pletenina, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., v koordinaciji in sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo in oddelkom za urbanizem in okolje MOL pod šifro št. 4556 v obdobju maj 1995–marec 1996.

Sestavni deli odloka so grafične karte:
– meja in delitev območja, karta št. 1, merilo 1:1000,
– normativni elementi, karta št. 2, merilo 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
tekstualni del:
– obrazložitev,
– soglasja,
grafični del:
– izvleček iz urbanistične zasnove ožjega mestnega središča, merilo 1:10000,
– izvleček iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, merilo 1:10000,
– izvleček iz srednjeročnega plana Občine Ljubljana Center, merilo 1:5000,
– normativni elementi PUP, situacijski načrt, merilo 1:500,
– zbirna karta komunalnih napeljav in naprav, merilo 1:500,
– predlog ureditve poti, intervencijskih poti – notranji promet CI 6/16, merilo 1:500,
– načrt parkovnih površin CI 6/16, merilo 1:500,
– načrt protihrupne zaščite CI 6/16, merilo 1:500,
– parkirne zmogljivosti 2. kleti CI 6/16, merilo 1:500.

Meja območja urejanja je razvidna iz katastrske karte “Meja območja in členitev območja” v merilu 1:1000.

Območja urejanja se členijo v naslednje funkcionalne enote:
CI 6/15 Pediatrična klinika:

A  Pediatrična klinika,
B  Šentpetrska cerkev,
C  Šentpetrska vojašnica,
D  Obrežje Ljubljanice.

CI 6/16 Univerzitetni KC:

A  Stomatološka klinika,
B  Otorinolaringološka klinika,
C  Onkološki inštitut,
D  Nevrološka klinika,
E  Dermatološka klinika,
F  Mikrobiološki inštitut,
G  Stara Medicinska fakulteta,
H  Parki, zelenice,
I  Obrežje Ljubljanice,
J  Glavni vstop.

CR 6/17 Park ob Zaloški

A  Park,
B  Posamični objekti,
C  Novi park.

CR 6/18 Pletenina

A  Posamični objekti,
B  Pletenina,
C  Novi park.

Območje je namenjeno predvsem razvoju intenzivne medicine ter spremljajočih dejavnosti.
Deli se na:
– območje objektov klinik in inštitutov,
– območje skupnih parkov in zelenic,
– območje nabrežja Ljubljanice in
– območje servisov in delavnic.

Oblikovanje in sanacija, dediščina
Pri tekočem vzdrževanju, sanaciji in modernizaciji zgradb in vseh novogradnjah in parcelacijah je treba upoštevati omejitve, podane z regulacijsko linijo (RL), gradbeno mejo (GM) in gradbeno linijo (GL) ter omejitve višinskih gabaritov, kot je to razvidno iz karte Normativni elementi.
Tolerance so:
+ / -1,0 m za gradbeno linijo (GL),
+ / -1,5 m za gradbeno mejo (GM),
RL – regulacijska linija razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja.
GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dopustni so le manjši zamiki fasade oziroma njenih delov v smislu členitve objekta.
GM – gradbena meja je črta, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so odmaknjene od nje v notranjost.
Funkcionalna enota je zaključeno območje površine ene ali več gradbenih parcel oziroma parcel drugačne rabe.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti in dostopi do parkirišč morajo biti grajeni brez arhitektonskih ovir tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
Zunanje površine morajo biti urejene enotno. Zagotoviti je treba tudi enotno upravljanje s temi površinami. Za celotno območje je treba zagotoviti enotno oblikovanje zunanje opreme (svetila, klopi, mize, koši za odpadke, ograje, obvestilne table ipd.).
Ob posegih v obstoječe parkovne in zelene površine je treba ohraniti vsa odrasla zdrava drevesa, ki so oddaljena več kot 4 m od predvidene novogradnje in zagotoviti ustrezno zaščito njihovega koreninskega sistema. Obvezna je ohranitev kostanjevega drevoreda ob Ljubljanici.
Za posege pod sedanjim nivojem zemljišča je obvezno zagotoviti arheološki nadzor. Za posege v naravno in kulturno dediščino ter večje zelene površine je treba pridobiti strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Varstvo virov pitne vode
Območja urejanja CI 6/15, CI 6/16, CR 6/17 in CR 6/18 se nahajajo v širšem oziroma III. varstvenem pasu varovanja vodnih virov v skladu s 13. členom odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88) je obvezno:
1. graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom.
2. graditi utrjene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda ali v kanalizacijo ali preko maščobnega lovilca v ponikovalnico oziroma v vodotok oziroma reko Ljubljanico – glej priporočilo ZI tč. 3 predhodnih pogojev.
3. selektivno odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke odpadne vode vseh objektov v območjih urejanja. Za Onkološki inštitut velja določilo o obvezni gradnji ločenega sistema notranje kanalizacije in speljava v posebne naprave za nevtralizacijo, dekontaminacijo, ustrezno predčiščenje in šele nato izpust v kanalizacijsko omrežje.
Maksimalna temperatura odplak se po mešanju v kanalizaciji ne sme povišati preko 40° C.
Kanalizacija odplak iz stranišč lociranih v sklopu nuklearne medicine mora biti speljana ločeno od ostalih odplak.
4. Postopoma sanirati obstoječe kanalizacijsko omrežje tako, da bo možno z atesti dokazati vodotesnost.
Komunalno urejanje
Načrt odvajanja in čiščenja odplak za posamezni objekt mora vsebovati tudi način dezinfekcije odplak, ker morajo odplake pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezati zahtevam strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).
Zdravstvene in druge ustanove na območjih urejanja Klinični center jug, ki spuščajo ali odvajajo odpadne vode, so dolžne redno preiskovati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85).
Če gre za kužne snovi v odpadni vodi ali za odpadne vode iz bolnišničnih oddelkov z bolnik s črevesnimi ali drugimi splošno nevarnimi infekcijskimi boleznimi, mora povzročitelj obremenitve kužnine pred izpustom v kanalizacijo avtoklavirati (Uradni list RS, št. 35/96).
Vodovod
Pri vseh posegih je treba upoštevati, da sta ureditveni območji v 3. varstvenem pasu virov pitne vode. Višinski gabariti objektov so zaradi varovanja podtalnice omejeni na maksimalno 1 – 3 kleti. Zaščitna plast zemljine do podtalnice naj se določi na podlagi hidrogeološkega poročila. Pri načrtovanju in med izvajanjem gradbenih del morajo biti upoštevani vsi varovalni ukrepi za zaščito podtalnice.
Za zanesljivejšo oskrbo z vodo in boljšo možnost napajanja območij Univerzitetnega kliničnega centra s strani vodarn Kleče in Hrastje bo treba zgraditi vodovod DN 300 po Zaloški cesti na odseku od Grablovičeve ulice do DN 500 ob Proletarski ulici in vodovod DN 300 po Njegoševi cesti od Prisojne ulice do Hrvatskega trga.
Območji urejanja CI 6/15 in CI 5/16 se bosta predvidoma oskrbovali v celoti s pitno in sanitarno ter delno s tehnološko in požarno vodo iz novega javnega vodovodnega omrežja. Območji urejanja CR 6/17 in CR 6/18 se bosta predvidoma oskrbovali v celoti s pitno in sanitarno ter s tehnološko in požarno vodo iz obstoječega vodovoda DN 300, ki poteka po Zaloški cesti. Novi javni vodovodi morajo potekati med obnovljenimi in novimi objekti po zelenicah in dovoznih poteh ter peš poteh. Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Priključke na javno omrežje se lahko predvidi za več objektov hkrati.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba za obstoječe in predvidene vodovode na območju tras vodovodov zagotoviti varovalni pas in upoštevati ustrezne odmike od primarnih in sekundarnih vodovodov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus.
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v ureditvenem območju je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Za zamenjavo obstoječih in gradnjo novih vodovodov morajo biti izdelane programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija ter ostala projektna dokumentacija, ki bo upoštevala obstoječe stanje, novopredvideno zazidavo in nove dejavnosti ter predvideni potek posegov v prostor in to pred pričetkom lokacijskih postopkov.
Kanalizacija
Kanalizacijski sistem obravnavanega območja je mešan. Kanalizacija za odpadno in padavinsko vodo se bo navezovala na že zgrajene kanalske zbiralnike. Na kanalizacijo se priključijo vse meteorne vode iz utrjenih voznih površin preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovom ter meteorne vode s streh in ostalih nevoznih površin.
Sekundarna kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vdrževanje kanalov in čiščenje hišnih priključkov. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala in sekundarnih kanalov.
Priključevanje je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih kanalov (z nastavki priključkov), mora biti izvršen preizkus na vodotesnost.
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji.
Za obravnavana območja mora biti izdelana programska rešitev in projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija, Ljubljana ter ostala projektna dokumentacija, ki bo upoštevala obstoječe stanje in novopredvidene posege v prostor.
V fazi izdelave lokacijske dokumentacije in pridobivanju soglasij je potrebno priložiti strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja RS, na LD posebej za posamezno območje obdelave. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za posamezna območja obdelave pregledati in potrditi vodotesnost obstoječe interne kanalizacije, vključno s priključki na javno kanalizacijo in o tem izdati poročilo.
V funkcionalni zasnovi zgradb, komunalnih napeljav in naprav ter zunanje ureditve območij urejanja je obvezno smiselno upoštevati določila naslednjih zakonov, navodil, uredb, pravilnikov:
– Čiščenje in odvodnjavanje odplak, Uradni list SRS, št. 18/85;
– Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, Uradni list SFRJ, št. 62/84 in 40/86;
– Zbiranje, shranjevanje in uničevanje odpadkov, Uradni list RS, št. 57/94 in 30/95;
– Protihrupna zaščita, Uradni list RS, št. 45/95;
– Onesnaževanje okolja, emisije v zrak, Uradni list RS, št. 73/94;
– Varovanje in zaščita vodnih virov, Uradni list SRS, št. 13/88.
Meteorne vode iz utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj neposredno v vodotok Ljubljanico ali v kanalizacijsko omrežje.

Energetika
Za potrebe ogrevanja in priprave tople vode je treba objekte priključiti na obstoječe vročevodno omrežje in ga po potrebi dograditi.
Vse objekte je za potrebe kuhe in tehnologije dopustno priključiti na plin.
Obstoječa stara kurilnica se opusti. Zgradi se nova energetska postaja in postaja medicinskih plinov za KC jug na območju Pletenina.
Izgradnja dodatnega vročevodnega in plinskega omrežja ter priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja mora biti v skladu s programsko rešitvijo JP Energetika Ljubljana.
Oskrba z elektriko
V območju urejanja je predvidena ali sanacija obstoječih ali novogradnja večjih odjemalcev električne energije, zato so pri posameznem objektu ali skupini zgradb programirane transformatorske postaje 10/0,4 KV za napajanje posamenih zgradb in pomožni vir napajanja z diesel električnim agregatom. Da bi upoštevali te naprave kot vire sevanja, ki ne smejo vplivati neposredno na hospitalne in pomožne prostore bolnic, je potrebno od primera do primera proučiti možnost integralne lokacije TP in agregata v stavbi z ustrezno izolacijo ali ločene lokacije TP postaje in agregata z vključitvijo v okolje.
TP naj ne bi bili posebni objekti ampak sestavni deli zgradb ali vkopane in zazelenjene na površini.
Za priključitev novih objektov na električno omrežje je treba po potrebi zgraditi nove transformatorske postaje z vgrajenim oljetesnim koritom za prestrezanje celotne količine hladilnega olja, ki jih je treba locirati v objekte ali izven njih.
Javna razsvetljava
Javno razsvetljavo je treba dopolniti. Uporabijo naj se enotna svetila za celotno območje.

Promet in zveze
Priključitev novih objektov na telefonsko omrežje je možno preko obstoječe kabelske kanalizacije na ATC Center II. in ATC Moste.
Območja urejanja so prednostno peš območje. Parkiranje osebnih vozil v ravnini terena ni dovoljeno, razen v območju Pletenina.
Motorni promet znotraj območja je treba omejiti. Brez omejitev je dopusten le za oskrbna, servisna, reševalna vozila ter za urgenco.
Motorni promet mora biti v največji možni meri ločen od peščevih površin, zato se je treba čimbolj izogibati križanju teh dveh vrst prometa.
Parkiranje oziroma garažiranje za potrebe obiskovalcev in uslužbencev območja se zagotavlja v parkirnih hišah pretežno v suterenu. Manjše število parkirnih mest (za potrebe reševalnih vozil ipd.) je treba zagotoviti neposredno ob posameznih klinikah, za vrhunski medicinski kader pa v suterenu posameznih klinik.
Investitor in lastnik bolnišničnega centra je dolžan istočasno z izgradnjo bolnišničnih kapacitet zagotoviti izgradnjo parkirnih kapacitet v garažah.
Za potrebe oskrbe posameznih klinik je treba dograditi podzemni povezovalni hodnik.
Ob Ljubljanici je treba vzpostaviti javno sprehajališče s počivališči. Sprehajališče mora biti z ustreznim sistemom peš poti povezano z območjem bolnic. Vse sprehajalne in dostopne poti morajo biti grajene brez arhitektonskih ovir.
Lokacija brvi čez Ljubljanico se določi upoštevaje najugodnejšo cestno povezavo severnega in južnega obrobja Ljubljanice.

Zbirna mesta za komunalne odpadke je treba locirati v zbirni center. V okviru večjih objektov je treba predvideti tudi zbirna mesta za sekundarne surovine.
Prezračevanje vseh novih objektov oziroma dejavnosti je treba speljati nad strehe in opremiti s filtri in dušilci zvoka. Pri podzemnih parkiriščih je treba zagotoviti detekcijo CO.
Do vseh objektov (obstoječih in novozgrajenih) morajo biti zagotovljene dovozne poti za intervencijska vozila, pred objekti pa utrjene površine za delovanje intervencijskih vozil. Površine za delovanje intervencijskih vozil morajo biti urejene ob daljši čelni strani zgradbe. Širina intervencijskih poti oziroma površin mora biti 5 m, oddaljenost površine od objekta mora znašati 3 do 9 m. Intervencijske poti in površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska in morajo omogočati krožno vožnjo. Minimalni zunanji radij za obračanje na intervencijskih poteh znaša 11,5 m. Višina podvozov (prehodov) za intervencijska vozila mora biti minimalno 4 m.
Zunanje hidrantno omrežje mora biti krožno povezano. Nadzemni hidranti morajo biti locirani ob zunanji strani intervencijskih poti in površin, tako da je vsak objekt “zaščiten” z dvema hidrantoma. Oddaljenost hidranta od objekta mora znašati najmanj 5 m in največ 80 m. Medsebojna razdalja med hidranti znaša 60 do 80 m. Tlak v hidrantnem omrežju mora znašati do 5 barov oziroma mora imeti kapaciteto pretoka do 2700 l/min. brez sanitarne in pitne vode.
V vseh novih objektih, namenjenih intenzivni medicini, je potrebno zgraditi zaklonišča osnovne zaščite za uporabnike klinike oziroma inštituta (Uradni list RS, št. 57/96).
Varstvo pred hrupom
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju – Uradni list RS, št. 45/95 sodijo območja urejanja CI 6/15 Pediatrična klinika, CI 6/16 Univerzitetni KC in CR 6/17 Park ob Zaloški cesti v I. območje varstva pred hrupom – neposredna okolica bolnišnic, območje urejanja CR 6/18 Pletenina pa v III. območje varstva pred hrupom – obrtne proizvodne dejavnosti tj. tehnične službe KC.
Za I. območje veljajo naslednje mejne vrednosti ravni hrupa: 40 dBA noč, 50 dBA dan. Za III. območje veljajo naslednje mejne vrednosti ravni hrupa: 50 dBA noč, 60 dBA dan.
Pri vseh objektih ob Lipičevi ulici (novi Njegoševi cesti) in Zaloški cesti je treba predvideti aktivno (novogradnja) in pasivno (obstoječe zgradbe) protihrupno zaščito. Ob prenovi oziroma večjih vzdrževalnih delih na objektih je treba zagotoviti izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken in sten v skladu z načrtom protihrupne zaščite predela. Zvočna izolacija fasad in oken mora zagotavljati v prostorih varstvo pred hrupom do mejnih vrednosti ravni hrupa.
Ravnanje s posebnimi odpadki
1. Odplake z radioaktivnimi snovmi (Uradni list SFRJ, št. 62/84, Uradni list SFRJ, št. 40/86).
Manjše količine nizko aktivnih radioaktivnih – tekočih odpadkov (n.pr. iz laboratorijev) se zbirajo na mestu nastanka v zaščitenih prevzemnih prenosnih posodah, kemijsko odpornih iz plastične mase ali sorodnega nepropustnega materiala, katerih prostornina ne sme biti večja od 100 litrov.
Za srednje aktivne (in evt. visoko aktivne) tekoče odplake iz laboratorijev, ki ne presegajo količin odplak 100 l/dan morajo biti zbirni kontejnerji hermetično zaprti z oklepom in notranjo posodo (iz nerjavnega jekla).
Aktivnost tekočih izotopov se obvezno zmanjša s staranjem v posebnem prostoru za shranjevanje v rezervoarjih (prekatih) zaprtega bazena. Volumen rezervoarjev se dimenzionira glede na potrebne zadrževalne čase za zmanjšanje radioaktivnosti – realno do cca 75 dni, nato izpust v kanalizacijsko omrežje z redčenjem na 1 l/250 l neobremenjenih vod.
Citostatike in materiale kontiminirane z njimi, je potrebno ločeno zbirati, obvezno jih je procesirati z icineriranjem.
2. Radioaktivni trdni odpadki (Uradni list SFRJ, št. 62/84, Uradni list SFRJ, št. 40/86).
Skladiščenje trdnih radioaktivnih odpadkov je v rezervoarjih – kontejnerjih, ki morajo biti popolnoma tesni in vedno omogočajo kontrolo tesnosti. Srednje in nizko aktivne odpadne snovi se hranijo v ustreznih kontejnerjih. Srednje in nizko aktivne kompresibilne odpadne snovi se pred pakiranjem komprimirajo oziroma zmanjša njihova prostornina.
Radioaktivne odpadne snovi srednje in nizke aktivnosti se smejo dokončno odložiti v nadzemeljska ali plitko izkopana odlagališča izven območja Kliničnega centra pod geološkimi in drugimi pogoji predpisanimi za lokacijo, graditev, poskusno obratovanje in začetek obratovanja jedrskih objektov (28. člen).
3. Infektivni odpadki (Uradni list RS, št. 57/94 in 30/95).
Za posebne, infektivne in radioaktivne odpadke je treba zagotoviti ustrezne načine hranjenja in zagotoviti njihovo odlaganje oziroma uničenje v skladu s predpisi.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo infektivne odpadke ločeno zbirati v posebnih posodah, ki zagotavljajo varno shranjevanje in prevoz (vata, injekcijske igle) na deponijo komunalnih odpadkov. Dele človeškega telesa se zbira in hrani v embalaži, ki omogoča hlajenje, zagotavlja tekočinsko tesnost in varen prevoz v krematorij.

CI 6/15 Pediatrična klinika
Parkiranje oziroma garažiranje za potrebe območja urejanja se zagotavlja v podzemni parkirni hiši na območju funkcionalne enote C tega območja urejanja. Parkirno hišo je dopustno razširiti tudi na del območja funkcionalne enote B in D. Za kratkotrajno parkiranje je dopustna ureditev enostranskih vzdolžnih parkirnih mest ob Vrazovem trgu.

A – Pediatrična klinika
Objekt s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in igrišče je dopustno prenavljati v skladu s smernicami pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dopustno je odstraniti kasnejše prizidke.
Ker je objekt potresno nevaren je dopustno dolgoročno objekt porušiti in ga nadomestiti z novim v istih horizontalnih in vertikalnih gabaritih.
Objekt je dopustno nameniti intenzivni medicini, paramedicinskim dejavnostim oziroma dopolnilnim programom bolnic.
Glavni dostop in dovoz do objekta je z Vrazovega trga.

B – Šentpetrska cerkev
Objekte je dopustno prenavljati v skladu s smernicami pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in jih ob tem očistiti nefunkcionalnih in neestetskih prizidkov in pomožnih objektov oziroma le-te nadomestiti z novimi funkcionalno in oblikovno ustreznejšimi, tudi za potrebe reševanja mirujočega prometa za objekt župnišča.
Objekti so namenjeni cerkvi in cerkvenim inštitucijam.

C – Šentpetrska vojašnica
Obstoječe objekte je dopustno porušiti delno ali v celoti in jih nadomestiti z novimi, ki se gabaritno usklajujejo z objektom Pediatrične klinike v funkcionalni enoti A. Ob nadomestitvi obstoječih objektov je treba proučiti možnost ohranitve jugozahodnega vhodnega dela objekta oziroma portala in ohranjeni del objekta vključiti v ureditev.
Skladno z novo zasnovo je treba predvideti tudi ustrezno novo zunanjo ureditev cele funkcionalne enote. Novogradnjo je dopustno funkcionalno povezati z objektom na območju funkcionalne enote A. Vezni člen mora biti oblikovan nevtralno.
Objekt se nameni intenzivni medicini, paramedicinskim dejavnostim oziroma dopolnilnim programom bolnic.
Kletne etaže so namenjene predvsem parkiranju za potrebe območij urejanja CI 6/15 Pediatrična klinika in CI 6/16 Univerzitetni KC.

D – Obrežje Ljubljanice
Dopustna je dopolnitev ureditve obrežja Ljubljanice z javno peš in kolesarsko potjo v smeri vzhod zahod, prenova zelenih površin in komunalne infrastrukture ter rekonstrukcija prometnih površin.
Ureditev mora biti načrtovana tako, da reko čimbolj približa pešcu. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju okolja vodnih zapornic.

CI 6/16 Univerzitetni KC
Parkiranje oziroma garažiranje za potrebe območja urejanja se zagotavlja v podzemni parkirni hiši na območju funkcionalne enote C območja urejanja CI 6/15 Pediatrična klinika. Za potrebe reševalnih vozil oziroma za dovoz težjih bolnikov je dopustna ureditev manjšega števila nivojskih parkirnih mest ob vhodih v posamezne klinike.
Da bi ohranili peš in zelene površine v območju neprometne je obvezno 2. klet posameznega objekta nameniti za parkirne kapacitete vrhunskega medicinskega osebja.

A – Stomatološka klinika
Dopustna je delna nadzidava in dozidava objekta proti vzhodu oziroma njegova nadomestitev z novim. Eventualna nadzidava in dozidava ali gradnja nadomestnega objekta se mora višinsko usklajevati z objekti okoliških klinik in ne sme bistveno poseči v parkovno površino jugovzhodno od objekta.
Maksimalna višina 1-2K + VP + 2N.
Objekt je namenjen intenzivni medicini.
Glavni dostop in dovoz do objekta je z Zaloške ceste.

B – ORL
Objekte v južnem delu funkcionalne enote je dopustno porušiti in osnovni objekt ORL dopolniti z novogradnjo, ki mora biti funkcionalno, oblikovno in gabaritno usklajena z ohranjenim objektom.
Maksimalna višina 1-2K + VP + 2N.
Objekti so namenjeni intenzivni medicini.
Glavni dostop in dovoz do objekta je z južne strani z obrežne ulice.

C – Onkološki inštitut
Objekt v severnem delu funkcionalne enote je dopustno prenoviti in ob prenovi nadzidati za eno nadstropje.
Objekt na zahodnem delu območja je dopustno prenoviti in mu dodati manjši prizidek na severozahodni strani oziroma ga nadomestiti z novim objektom, pri čemer se mora obvezno ohraniti glavna linija vzhodne fasade. Maksimalna etažnost objekta nad nivojem terena je štiri etaže. Pod terenom in nad pritličjem je dopustna izgradnja funkcionalne povezave z objektom v južnem delu funkcionalne enote.
Objekt na južnem delu območja je dopustno delno nadzidati in dozidati ob predhodni rušitvi kurilnice. Ob tem je dopustno korigirati severno fasadno linijo v skladu s prostorsko zasnovo tega območja urejanja.
Objekt v zahodnem delu območja (oddelek C) je dopustno dolgoročno rušiti in na njegovem mestu zgraditi nadomestni objekt enakega horizontalnega in vertikalnega gabarita z ohranitvijo čelne fasade.
Objekte na vzhodnem delu območja se poruši. Na njihovem mestu se zgradi nov objekt v smeri sever–jug. Maksimalna etažnost objekta nad nivojem terena je štiri etaže. Dopustna je povezava z objektom v južnem delu območja. Zahodna gradbena linija objekta je enaka zahodni gradbeni liniji obstoječega objekta v severnem delu vzhodnega dela funkcionalne enote.
Dopustno je vključiti obstoječe fasade v novo zazidavo.
Objekti so namenjeni intenzivni medicini.
Glavni dostop do objektov je z Zaloške ceste preko osrednjega parka, glavni dovoz pa z obrežne ulice.

D – Nevrološka klinika
Obstoječa objekta očesne in nevrološke klinike je dopustno prenoviti oziroma ju nadomestiti z novim objektom in dopolniti z objektom v osi sever jug med obema obstoječima objektoma. Maksimalna etažnost objekta nad nivojem terena je štiri etaže.
Ob izgradnji je treba vzhodni del travmatološke klinike porušiti. Proste površine je treba ustrezno oblikovati in v največji možni meri zazeleniti. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju obrobja Zaloške ceste in severnim fasadam objektov.
Objekt je namenjen intenzivni medicini.
Glavni dostop do objekta je z Zaloške ceste ali parkovnih površin južno od objekta, glavni dovoz do objekta pa je dopusten z Zaloške ceste ali obrežne ulice.

E – Dermatološka klinika
Servisno stanovanjski objekt v južnem delu funkcionalne enote se poruši. Južni trakt objekta Dermatološke klinike je dopustno prizidati. Prizidava mora biti od brežine Ljubljanice oddaljena minimalno 8 m in višinsko usklajena z obstoječim objektom. Južna fasada mora biti skrbno oblikovana.
Objekt je namenjen intenzivni medicini.
Glavni dostop do objekta je z Zaloške ceste preko parka, glavni dovoz do objekta pa z obrežne ulice.

F – Mikrobiološki institut
Južni objekt in vzhodni prizidek se porušita. Dozidave in nadzidave niso dopustne. Glavni objekt je dopustno prenavljati v okviru obstoječih gabaritov.
Objekt je namenjen institutski dejavnosti ali intenzivni medicini.
Glavni dostop do objekta je z Zaloške ceste preko parka, glavni dovoz do objekta pa z obrežne ulice.

G – Stara medicinska fakulteta
Objekt stare medicinske fakultete je dopustno prenavljati v skladu z zahtevami pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ob prenovi je treba odstraniti vse kasnejše prizidke.
Vse objekte v južnem delu funkcionalne enote se poruši. Porušene objekte je dopustno nadomestiti z novim objektom v smeri sever jug. Maksimalna etažnost objekta nad nivojem terena je dve etaži. Južna in vzhodna fasada novega objekta morata biti posebej skrbno oblikovani.
Glavni dostop do objekta je z Zaloške ceste preko parka, glavni dovoz do objekta pa z obrežne ulice.

H – Parki, zelenice
Osrednje proste površine morajo biti zasnovane kot parki s potmi za urgentni promet na svojem obodu. Parki morajo biti opremljeni s parterno urbano opremo tako, da se formirajo ustrezni prostori za počitek, srečevanja in razgovore za paciente in obiskovalce. Zelene površine morajo biti oblikovane z uporabo visoke in nizke vegetacije ter travnatih površin. Zaželjeno je, da so popestrene z uporabo vodnih elementov in skulptur.
Za realizacijo predvidenih parkovnih površin je treba porušiti južni del obstoječe očesne klinike, del travmatološke klinike in institut za patologijo.
Ob zasnovi prenove oziroma ureditve prostih površin je treba ohraniti vse zdravo odraslo drevje.
Parkiranje na zelenicah in peš poteh območja ni dopustno.

I – Obrežje Ljubljanice
Dopustna je dopolnitev ureditve obrežja Ljubljanice z javno peš in kolesarsko potjo v smeri vzhod – zahod in ureditev prometnice za potrebe oskrbe in urgence na severnem robu funkcionalne enote ter izgradnja oziroma prenova komunalne infrastrukture.
Obvezna je ohranitev kostanjevega drevoreda, ki naj se ga po potrebi dopolni. Zaželjena je dvonivojska ureditev sprehajališča za pešce z ustreznimi počivališči in parterno urbano opremo.
Ureditev mora biti načrtovana tako, da reko čimbolj približa pešcu.

J – Glavni vstop v območje
Obstoječo ureditev je dopustno dopolniti. Zasnova ureditve mora upoštevati oblikovanje obstoječega objekta in odraslo drevje. Objekti so namenjeni ureditvi glavnega vstopa v območje s potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi s posebnim poudarkom na informacijah.

CR 6/17 Park ob Zaloški
A – Park
Park s spomenikom padlim železničarjem se ohrani in ga je dopustno prenoviti. Dopustna je postavitev parterne urbane opreme. Postavitev začasnih objektov ni dopustna.

B – Posamični objekti
Objekta Zaloška 6 je dopustno prenoviti v okviru obstoječih gabaritov. Dopustna je sprememba namembnosti za potrebe dopolnilnega javnega programa območja bolnic. Objekt Zaloška 8 in pomožne objekte je treba odstraniti in okolico primerno urediti.
Urediti je treba prehodnost in dostopnost nabrežja ter ga programsko povezati s parkovno površino.
Na območju funkcionalne enote je dopustna ureditev minimalnega števila parkirišč in manipulacijske površine za potrebe dostave.

C – Novi park
Na območju funkcionalne enote se uredi nova parkovna površina.

CR 6/18 Pletenina
A – Posamični objekti
Objekt Zaloška 10 je dopustno prenoviti in nameniti dopolnilnemu javnemu programu območja bolnic. Spremljajoče in pomožne objekte je treba ob prenovi odstraniti in okolico primerno urediti.
Na območju funkcionalne enote je dopustna ureditev minimalnega števila parkirišč in manipulacijske površine za potrebe dostave.

B – Pletenina
Na območju funkcionalne enote je dopustno ohraniti glavni proizvodni objekt, starejši objekt prislonjen na njegovo vzhodno stranico in objekt na vogalu Zaloške in Grablovičeve ceste. Vsi ostali objekti, lope, nadstrešnice in provizoriji se odstranijo.
Objekte, ki se ohranijo, je dopustno sanirati in prenoviti.
Na območju je dopustna izgradnja energetske postaje in postaje medicinskih plinov za potrebe KC, ki morata biti ustrezno odmaknjeni od ostalih objektov.
Ker je objekt Pletenine gradbeno tehnično vprašljiv, ga je dopustno porušiti in na njegovemu mestu zgraditi novega v opredeljenih gabaritih (horizontalnih, vertikalnih).
Ob tem naj se zagotovi prehodnost in dostopnost nabrežja.
Območje je namenjeno delavnicam in servisom za potrebe bolnic.
Funkcionalna zasnova objektov komunalna ureditev napeljav in naprav in zunanja ureditev mora biti skladna z določili uredbe in odloka o varovanju in zaščiti vodnih virov, Uradni list SRS, št. 13/88.
Parkirne površine za potrebe servisnih vozil morajo biti zasajene z drevesi. Dovoz in dostop do objektov je z Zaloške ceste.

C – Novi park
Na območju funkcionalne enote se uredi nova parkovna površina.

Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezne funkcionalne enote, so v vseh funkcionalnih enotah do realizacije predvidene ureditve v skladu s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
– tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
– tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
– tekoče vzdrževanje obstoječih zelenih površin,
– nujni komunalni posegi,
– nujni sanacijski posegi.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, oddelek za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Center,
– krajevnih skupnostih, za katere veljajo določbe tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS, za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS, št. 13/88, 21/90 in Uradni list RS, št. 16/91, 35/92, 15/93, 61/94) v delih, ki se nanašajo na območja urejanja CI 6/15 Pediatrična klinika, CI 6/16 Univerzitetni KC, CR 6/17 Park ob Zaloški in CR 6/18 Pletenina.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.