Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US in 1/96) in 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik določa vrste parametrov tal, blata čistilnih naprav, komposta in mulja, ki so predmet obratovalnega monitoringa pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla z blatom čistilnih naprav, kompostom ali muljem (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring), metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in vsebino poročila o obratovalnem monitoringu.
Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja obratovalni monitoring.
Način in obliko sporočanja podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister).

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. Vzorec tal za pripravo reprezentativnega vzorca za merjenje pedoloških lastnosti in parametrov onesnaženosti tal (v nadaljnjem besedilu: vzorec tal) so tla, odvzeta na istem odvzemnem mestu.
2. Pedološka analiza tal je analiza parametrov pH vrednosti, rastlinam dostopnega fosforja in kalija, celokupnega dušika, organskega ogljika, suhe snovi, izmenjalne kapacitete tal in teksture, s katerimi se opredelijo pedološke lastnosti tal.
3. Parameter onesnaženosti tal je po predpisanem merilnem postopku izmerjena vsebnost nevarne snovi v tleh.
4. Osnovni parametri tal so parametri onesnaženosti tal, za katere so s predpisom o imisiji nevarnih snovi v tla določene mejne vrednosti.
5. Dodatni parametri tal so parametri pedološke analize tal.
6. Parametri blata čistilnih naprav, komposta ali mulja so nevarne snovi in rastlinska hranila, za katere so s predpisom o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla določene mejne vrednosti, vsebnost organskih snovi, pH vrednost ter vsebnost patogenih črevesnih bakterij in živih jajčec parazitov.
7. Ornica je zgornja obdelovalna plast tal pri njivski rabi tal.

Zavezanec za zagotovitev obratovalnega monitoringa je povzročitelj obremenitve po predpisih o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki s svojo dejavnostjo povzroča obremenjevanje tal z blatom čistilnih naprav, kompostom ali muljem (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

Izvedba obratovalnega monitoringa obsega:
– vzorčenje tal, blata čistilnih naprav, komposta ali mulja in pripravo vzorcev,
– merjenje parametrov,
– vrednotenje emisije in letne količine nevarnih snovi in rastlinskih hranil,
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

Zavezanec mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotoviti izvedbo meritev osnovnih in dodatnih parametrov tal ter izvedbo meritev parametrov blata čistilnih naprav, komposta ali mulja.

Meritve parametrov tal, blata čistilnih naprav, komposta ali mulja se morajo izvesti pred izdajo dovoljenja po predpisih o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in veljajo za vse osnovne in dodatne parametre obratovalnega monitoringa.
Kadar so podatki o vrsti in vsebnosti nevarnih snovi v tleh zagotovljeni skladno s predpisi o imisijskem monitoringu tal, se izvedejo le meritve dodatnih parametrov.

Vzorec tal se na njivah odvzema na globini ornice, na travnikih 0–6 cm in 6–12 cm, v trajnih nasadih pa 0–20 cm in 20–40 cm. Vzorec tal se mora odvzeti pred gnojenjem in pred setvijo oziroma saditvijo rastlin (marec) ali po spravilu posevkov (november), ne sme pa se ga vzeti med oziroma takoj po dolgem obdobju suše (več kot 30 dni), ali ko so tla zamrznjena ali poplavljena.

Za odvzem in pripravo vzorcev ter meritve parametrov tal iz 5. člena tega pravilnika se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v tabeli 1 priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in tehničnimi specifikacijami. Za odvzem in pripravo vzorcev ter meritve parametrov blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz 5. člena tega pravilnika se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v tabeli 2 priloge 1.
Za meritve iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preizkusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 1.
Standardi iz prvega odstavka tega člena se hranijo in so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo in meroslovje, tehnične specifikacije iz prvega odstavka tega člena pa pri ministrstvu, pristojnem za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Zavezanec mora o opravljenih meritvah izdelati poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– izvajalcu obratovalnega monitoringa,
– zavezancu in njegovi dejavnosti,
– glavnih značilnostih preiskovalnega območja v primeru meritev parametrov tal (geološki, klimatski, hidrološki podatki, raba tal),
– glavnih tehničnih značilnostih kompostarne ali čistilne naprave v primeru meritev parametrov blata čistilnih naprav ali komposta,
– glavnih značilnostih posega v rečno strugo ali jezero v primeru meritev parametrov mulja,
– namenu in vrsti meritev ter o obsegu osnovnih in dodatnih parametrov tal, ter parametrov blata čistilnih naprav, komposta ali mulja,
– mestu (parcelna številka) in času vzorčenja ter meritev tal,
– mestu in času vzorčenja ter meritev blata čistilnih naprav, komposta ali mulja,
– uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,
– rezultatih meritev za vsak posamezen parameter,
– vrednotenju izmerjene emisije ali imisije glede na predpisane mejne vrednosti,
– oceni letne obremenitve zaradi vnosa blata čistilnih naprav, komposta ali mulja v tla.
Zavezanec mora poročilo iz prvega odstavka tega člena predložiti ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, vsako leto do 31. marca za preteklo leto.
Zavezanec mora hraniti poročilo iz prvega odstavka tega člena najmanj pet let.

Zavezanec, ki izvaja obratovalni monitoring sam, ali oseba, ki izvaja obratovalni monitoring za zavezanca (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa), mora za izvajanje te dejavnosti imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
Minister pooblasti osebo iz prejšnjega odstavka z odločbo.
Pooblastilo se lahko izda za določeno vrsto in določen obseg izvajanja obratovalnega monitoringa.

Izvajalec obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preizkušanja po metodah, ki jih določa 8. člen tega pravilnika.

Izvajalec obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o vlagatelju in navedbe o vrsti in obsegu izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega naj bi se izdalo pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije.

Pooblastilo se izda za dobo največ šestih let.
Pooblastilo se lahko izda ponovno na podlagi vloge vlagatelja ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 11. členu tega pravilnika.

Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:
1. če ne izpolnjuje več pogojev iz 11. člena tega pravilnika, ali
2. na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.

Za potrebe izvajanja obratovalnega monitoringa za zavezance po drugih osebah, ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika.
Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in sedež osebe,
2. o vrsti in obsegu izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega ima pooblastilo.

Ne glede na določbe 11. člena tega pravilnika lahko izvajalec obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31. decembra 2004 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima najmanj ena oseba, ki pri izvajalcu obratovalnega monitoringa odgovarja za izvajanje meritev parametrov tal, blata čistilnih naprav, komposta ali mulja po metodah, določenih v 8. členu tega pravilnika, visokošolsko izobrazbo tehniške ali naravoslovne smeri,
4. da lahko zagotovi tehnično opremljenost za izvajanje obratovalnega monitoringa.

Do sprejema ustreznih standardov se za meritve parametrov polikloriranih bifenilov, organoklornih pesticidov in triazinskih herbicidov uporablja tehnična specifikacija VDULFA Methode, 1996 Metodenbuch – Band 7.

Do določitve izvajalca javne službe iz 14. člena tega pravilnika izdeluje oceno iz 14. člena tega pravilnika Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati 1. člen pravilnika o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 7/90).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.