Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 53/95) ter 13. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 28. seji dne 23. julija 1997 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca oziroma vsak posamezni objekt, namenjen gostinski ali prehrambeni dejavnosti.
3. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
4. člen
Upravljavec objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice je pooblaščen izvajalec javne službe za oskrbo s pitno vodo, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
5. člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– spojna cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom,
– vodomerni jašek ter hišna inštalacija in
– interno hidrantno omrežje s pripadajočimi napravami za vodomerom oziroma pogodbeno dogovorjenim mestom.
6. člen
Naprave in objekti, za katere je odgovoren upravljavec, so:
a) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode,
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji;
b) primarni objekti in naprave:
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani,
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji),
– ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
c) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte skupne rabe in na naprave in objekte individualne rabe. Naprave in objekti skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin. Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe.
Upravljavec je dolžan v roku 3 mesecev po sprejemu odloka predložiti Občinskemu svetu občine Slovenske Konjice v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
7. člen
Upravljavec je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 6. člena tega odloka.
Upravljavec je dolžan voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
8. člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca.
Upravljavec izda soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k projektu.
Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Za dokončno soglasje pred izdajo uporabnega dovoljenja je uporabnik dolžan podati izjavo o tehnično pravilni izvedbi interne vodovodne instalacije.
V posebnih primerih upravljavec zahteva od investitorja na osnovi izdanega soglasja k projektu še pridobitev izjave upravljavca o tehnično pravilni izvedbi komunalnih vodov iz objektov v smislu izdaje uporabnega dovoljenja.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljavcu tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh.
9. člen
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano investicijsko tehnično dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
10. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– profil vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
11. člen
Uporabnik si mora poleg soglasja upravljavca za priključitev objekta na vodovodno omrežje pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa.
12. člen
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
13. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključek uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter da je predložil upravljavcu izjavo o brezhibnosti interne vodovodne inštalacije.
14. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Ob izdaji začasnega soglasja upravljavec določi poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve začasnega priključka.
15. člen
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v vzdrževanje upravljavcu. Stroški vzdrževanja priključka in stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
Ob prevzemu vodovodnega priključka v upravljanje upravljavec namesti njegovo oznako – črtno kodo.
16. člen
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode.
17. člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja in nadzira upravljavec.
Vsa dela na hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljavec.
IV. VODOMERI
18. člen
Vodomer je sestavni del vodomernega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja upravljavca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda.
19. člen
Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov kot tudi nadzor lahko opravlja samo upravljavec.
Tip, velikost in mesto vgraditve vodomera, katere določi upravljavec vodovoda, morajo biti razvidni iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Vsak vodomer mora biti pregledan in žigosan skladno s predpisi Urada RS za standardizacijo in meroslovje.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in plačujejo pavšalno vodarino, so dolžni vgraditi vodomer na zahtevo upravljavca, skladno z zahtevami iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
20. člen
V hišni instalaciji so lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo.
21. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.
Vsi stroški popravil okvar na vodovodnem priključku in vodomeru (mehanske poškodbe in zmrzali), ki so nastali po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika oziroma lastnika objekta.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
V. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
22. člen
Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji, nadzira strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere pristojni organ Občine Slovenske Konjice na podlagi razpisa.
Bodoči upravljavec ima v primeru, da ni izbran za izvajanje nadzora nad gradnjo ali rekonstrukcijo, pravico opravljanja dodatnega nadzora nad izvajanjem del.
Dodatni nadzor s strani bodočega upravljavca obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, upravljavec ne prevzame naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
23. člen
Pri tehničnem pregledu objekta, ki ga razpiše upravni organ, se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s strani pooblaščenega predstavnika upravljavca.
Po opravljenem tehničnem pregledu in izdanem uporabnem dovoljenju, upravljavec prevzame objekt v upravljanje.
24. člen
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje pooblaščenemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira, laboratorijske analize kvalitete pitne vode).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev).
7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.
Vsi stroški, ki so povezani s prevzemanjem in vključujejo tudi odpravljanje tehničnih pomanjkljivosti, bremenijo v enakem deležu občinska proračunska sredstva in sredstva, ki se zbirajo s prispevkom za investicijska vlaganja pri upravljavcu.
VI. ODČITAVANJE IN OBRAČUN
25. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v m3 po stanju na vodomeru vodovodnega priključka. Uporabniku se poleg dejanske porabe vode zaračunava tudi prispevek za priključno moč, števnina ter predpisani republiški in občinski prispevki.
Stanje na vodomeru odčitava upravljavec vodovoda oziroma od upravljavca pooblaščena oseba za gospodinjstva in industrijo vsak mesec. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev prijavljena tudi gospodarska dejavnost in izveden samo en priključek, uporabnik sklene z upravljavcem posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Osnova za ugotovitev deleža porabljene vode iz gospodinjstva je povprečna poraba vode na osebo. Kolikor se pogodba ne sklene, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi za celoten objekt.
26. člen
V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna za čas porabe pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem letu.
27. člen
Cena m3 vode, priključna moč, števnina in prispevki se določijo skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in ustreznimi odloki.
28. člen
Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljavec ukine dobavo vode.
29. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena.
Ugovor ne zadrži plačila računa.
30. člen
Če je v objektu več uporabnikov, določijo ti sporazumno osebo, ki prejema in plačuje račune, oziroma se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku oziroma lastniku objekta.
Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
V primeru, da ni druge možnosti za izstavitev računa, se obdrži sedanji način plačevanja. Interna delitev in preračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnega odstavka, ni v pristojnosti upravljavca vodovoda.
VII. JAVNI HIDRANTI
31. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih upravljavec vodovoda sproti posreduje pristojni gasilski enoti.
Hidrante vgrajuje in vzdržuje upravljavec vodovoda. Hidranti se morajo vidno označiti.
32. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez predhodnega soglasja upravljavca.
V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljavec po prevzemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi in vse posledice, ki bi nastale zaradi tega.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše samo s soglasjem upravljavca. Za uporabo iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljavcu.
33. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih in se pretok vode ne registrira z vodomerom, mora plombirati upravljavec vodovoda in morajo biti dostopni ob vsakem času.
Plombo se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo.
34. člen
Izjemoma je dovoljen odvzem vode iz hidranta za škropljenje in pranje cest in ulic, za izpiranje kanalov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje cestišč in pri drugih podobnih gradbenih delih.
Cena pogodbeno prodane vode iz hidranta, porabljene v namene iz prvega odstavka je določena skladno z veljavnimi cenami storitev upravljavca.
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE
35. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– če hišna inštalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno inštalacijo,
– če notranje inštalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne inštalacije,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije).
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju upravljavca in
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.
Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec to tudi dolžan storiti. Stroške začasne prekinitve dobave vode plača uporabnik.
Vsi odklopi vode z rednim oziroma interventnim priklopom ter poškodovanje vodovodnih naprav bremenijo uporabnika skladno z veljavnimi cenami storitev upravljavca.
36. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan na krajevno običajen način obvestiti uporabnike, na katere vpliva prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug ustrezen način.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
Upravljavec, ki je prevzel v upravljanje vodovod, lahko na zahtevo župana v daljšem sušnem obdobju in v daljšem obdobju onesnaženja vode, ko kljub prekuhavanju le-ta ni pitna, zagotavlja pitno vodo za uporabnike v najosnovnejših količinah s prevozi z avtocisterno. Stroški oskrbe z vodo v takšnih primerih se krijejo iz občinskih proračunskih sredstev.
37. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del omrežja dezinficirati in izprati.
38. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti.
Upravljavec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo za racionalno uporabo vode.
39. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, lahko župan Občine Slovenske Konjice izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila tega sklepa.
40. člen
Upravljavec ali pooblaščena oseba s strani upravljavca nosi stroške poškodbe cevovodov in po nemarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe na cevovodu.
IX. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
41. člen
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo predvsem naslednje obveznosti:
– redno kontrolirati in izvajati ukrepe za zagotavljanje higiensko neoporečne vode z upoštevanjem ukrepov za zavarovanje vodnih virov,
– v okviru sprejetih programov vodooskrbe na nivoju občine skrbeti za zadostno količino pitne vode,
– redno vzdrževati in kontrolirati objekte in naprave za pitno vodo ter gospodarno ravnati z objekti in napravami,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– obveščati uporabnike o prekinitvah dobave vode,
– obveščati občinske pristojne organe o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih,
– skrbeti za redno odčitavanje in obračunavanje porabljene vode,
– izdajati soglasja v skladu z določbami tega odloka in
– opravljati druga dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnavljanjem vodovodnega sistema,
– zagotavljati redni mesečni sistematski nadzor nad kvaliteto vode.
42. člen
Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževati naprave in objekte, ki so v upravljanju uporabnika,
– omogočati dostop do vodovodnih objektov in naprav upravljavcu vodovoda,
– uporabljati javni hidrant le v primeru požara,
– javljati upravljavcu napake in poškodbe na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkih,
– upoštevati navodila o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevati v času izrednih razmer,
– vzdrževati oznako vodomera – črtno kodo in
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje upravljavca.
X. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo od 40.000 do 100.000 SIT se kaznuje upravljavec, ki krši 7., 9., 13. in 17. člen, tretji odstavek 19. člena, drugi odstavek 24. člena, drugi odstavek 33. člena, drugi in tretji odstavek 34. člena, 36. ter 41. člen.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
44. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik, ki krši: prvi odstavek 8. člena, 11. in 12. člen, drugi odstavek 18. člena, peti odstavek 19. člena, prvi odstavek 21. člena, drugi odstavek 39. člena in 42. člen.
V primeru, da je uporabnik pravna oseba, se z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni nadzornik in druge pristojne inšpekcijske službe.
46. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pravilnik o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8/80).
47. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-5/97-9201
Slovenske Konjice, dne 23. julija 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenske Konjice
Stanislav Frim, dipl. ek. l. r.
