Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 53/95) ter 13. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 28. seji dne 23. julija 1997 sprejel

Ta odlok določa splošne pogoje odvajanja odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne in padavinske vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih ter pri odvajanju padavinskih vod iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), ki je v upravljanju upravljavca.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je v upravljanju upravljavca.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode v Občini Slovenske Konjice je pooblaščen izvajalec javne službe, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).

Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode.

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi in na zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.

Objekti in naprave upravljavca so:
1. magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega in širšega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave;
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo- ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industr., turističnem...),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
3. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stan., industr...),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stan., industr...).

Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka.
Upravljavec je dolžan voditi register kanalizacijskih priključkov.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca.
Upravljavec izda soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k projektu.
Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Kjer že obstaja ali se gradi javna kanalizacija, je priključitev uporabnikov na javno kanalizacijo obvezna v smislu zahtev upravljavca ob izdaji soglasja.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti do upravljavca in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih izvaja oziroma nadzira upravljavec.
Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. vsi že vgrajeni merilniki kvalitete in količine odpadne vode morajo biti pregledani in tehnično brezhibni skladno z veljavnimi predpisi,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
5. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah...),
7. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.

Plačilo odvajanja odpadne vode se obračunava na osnovi količine in stopnje onesnaženosti.
Vse stroške za meritve plača uporabnik.

Količina odpadne vode se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini ter v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v javno kanalizacijo v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom.
Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju in načinu meritve odvedenih količin vode.

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem trimesečnem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardne porabe.

Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.

Stopnja onesnaženosti sanitarnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Za vse ostale odpadne vode izvaja meritve stopnje onesnaženosti uporabnik sam ali za to pooblaščeni izvajalec skladno z zahtevami veljavnih predpisov in uredb.
V posebnih primerih lahko upravljavec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi in uredbami.

Uporabniki plačujejo kanalščino na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljavec ukine dobavo vode ali plombira priključek na javno kanalizacijo.

Uporabnik mora upravljavcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljavcu za pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Merilno mesto in merilne naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.

Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določilom 29. člena odloka.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti skladno z veljavnimi predpisi in uredbami.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja pravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le tega.
Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo ostali splošni standardi in smernice, podani s strani pristojnih ministrstev.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije;
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja;
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi;
– stalno in občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije;
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature;
– povzročala, da bi v kanalih nastajali škodljivi plini;
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi;
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi in uredbami dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi;
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev;
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka;
6. če uporabnik ne poravnava računov kanalščine;
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika.

V primeru višje sile kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Obveznosti upravljavca pri odvajanju odpadne in padavinske vode:
1. redno kontrolira normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode,
3. redno kontrolira kvaliteto odpadne vode in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode ter vodi evidenco,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
6. vrši nadzor meritev in skrbi za obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja v skladu z določbami tega odloka in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile ter o tem pravočasno poroča mestnim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in objektov javne kanalizacije.

Upravljavec je dolžan v roku treh mesecev po sprejemu tega odloka pripraviti pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pogoji izdanega soglasja upravljavca,
2. omogočijo upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo in količino odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo redno posredujejo upravljavcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode na osnovi izdanega soglasja upravljavca,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo skladno z veljavnimi predpisi in uredbami predložiti upravljavcu analize odpadne vode, izdelane v skladu s strokovnim navodilom in obveščati upravljavca o vseh spremembah,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (hladilno, pitno...), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Vsi stroški bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro....) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano, v nasprotnem primeru morajo na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje.

Z denarno kaznijo 40.000 do 100.000 SIT se kaznuje upravljavec, ki krši: 8., 10., 13. člen, četrti in peti odstavek 34. člena in 35. člen.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik, ki krši: prvi odstavek 9. člena, drugi odstavek 12. člena, 23. in 26. člen, prvi odstavek 28. člena, 29., 30. in 36. člen.
V primeru, da je uporabnik pravna oseba, se z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni redar in druge pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadnih ter atmosferskih voda na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8/80).

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.