Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odločba US in Uradni list RS, št. 26/97), 4. člena zakona o ustanovitvi občin in določitvi območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94) in na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) je Občinski svet občine Bohinj na 31. seji dne 18. 6. 1997 sprejel in na 32. seji dne 10. 9. 1997 potrdil
S T A T U T
Občine Bohinj
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Bohinj, naloge občine, naloge in pristojnosti ter način financiranja ožjih delov občine, oblikovanje, pristojnosti in naloge organov občine, neposredne oblike odločanja občanov, načela organizacije občinske uprave in občinskih javnih služb, notranjo členitev občine, premoženje in financiranje občine, vrste splošnih in posamičnih aktov in način njihovega sprejemanja, varstvo občine do državnih organov in širših lokalnih skupnosti, javnost dela občine in njenih organov in način povezovanja občine v pokrajino in širše lokalne skupnosti ter druge zadeve, ki so pomembne za delovanje Občine Bohinj.
2. člen
Občina Bohinj (v nadaljnjem besedilu: občina), je samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov varuje koristi svojih občanov in samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni.
Občina lahko opravlja tudi posamezne naloge iz pristojnosti države, če s tem soglaša in če država za to zagotovi ustrezna sredstva.
3. člen
Območje občine obsega območja naslednjih (24) naselij: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Gorjuše, Goreljek, Jereka, Kamnje, Koprivnik, Laški Rovt, Lepence, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne, Ribčev Laz, Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor, Ukanc in Žlan.
4. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Bohinjski Bistrici, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica.
5. člen
Občina ima svojo zastavo in grb, ki se morata razlikovati od grbov in zastav drugih občin.
Zastava občine je dvobarvna. Polovica zastave je bele barve, polovica pa svetlo modre barve. V sredini zastave je grb občine.
Grb, v obliki ščita, stilno prikazuje cerkev sv. Janeza z mostom ter Bohinjskim jezerom.
Oblika in način uporabe zastave in grba se določi z odlokom.
Občina ima svoj pečat, ki mora vsebovati grb in ime občine. Oblika, način uporabe in hranjenje se določi z odlokom.
Občina ima občinski in kulturni praznik, ki sta določena z odlokom. Praznik občine se praznuje 26. avgusta, kulturni praznik občine pa 26. marca.
Občina ima svojo himno. Himna občine je pesem “Čudopolna Kranjska zemlja”, in sicer njena prva, druga in četrta kitica.
6. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave preko občinskega sveta, sestavljenega iz članov, ki jih v skladu z zakonom volijo svobodno in tajno, na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno – na zborih občanov, z referendumom in preko ljudske iniciative.
7. člen
Občina se v skladu s tem statutom samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne skupnosti, tudi pokrajino.
Občina se za uresničevanje določenih nalog, v skladu s tem statutom, lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, združuje v ta namen sredstva in oblikuje skupne organe, organizacije in službe za opravljanje skupnih zadev. Povezovanje in sodelovanje s sosednjimi in drugimi občinami mora temeljiti na načelu prostovoljnosti in enakopravnosti.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev, po svojih organih, samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene z zakoni in drugimi splošnimi akti in naloge, ki so določene s tem statutom.
9. člen
Občina v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom, v okviru izvirne pristojnosti opravlja naslednje naloge:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– sprejema prostorske akte,
– izdeluje lokacijsko dokumentacijo,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema druge splošne akte občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema takšne prostorske akte, ki omogočajo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje takšno davčno politiko, ki omogoča gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru svojih pristojnosti pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– pomaga pri navezovanju stikov s pristojnimi ministrstvi,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj na ta način, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in adaptira objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in adaptacije stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– hodnike za pešce in kolesarske steze,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarsko službo,
– opravlja nadzorstvo nad spoštovanjem in izvrševanjem splošnih aktov občine in tistih zakonov in predpisov, za katere je občina pooblaščena.
Občina poleg navedenih, opravlja tudi druge naloge v okviru teh pristojnosti.
10. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– delovanje občinskega sveta, župana, nadzornega odbora in občinske uprave,
– organizacijo in izvajanje volilnih opravil oziroma lokalnih volitev, v skladu z zakonom,
– izvajanje občinskega upravnega nadzorstva,
– izvajanje nadzorstva nad javnimi prireditvami,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– urejanje lokalnega prometa in določa prometno ureditev,
– v sodelovanju s pristojnimi institucijami zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov,
– mrliško ogledno službo,
– dimnikarsko službo in
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
11. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva, na podlagi pisne zahteve, statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena, občina, na podlagi pisne zahteve, pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. OŽJI DELI OBČINE
1. Splošne določbe o krajevnih skupnostih
12. člen
Krajevne skupnosti so del Občine Bohinj, in sicer v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu in pomenijo dekoncentracijo nalog občine.
Krajevna skupnost je pravna oseba v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevno skupnost v pravnem prometu zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali oseba, ki jo predsednik sveta za to pooblasti.
13. člen
V Občini Bohinj so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
– Bohinjska Bistrica, ki obsega območje naselij Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemški Rovt, Bitnje, Lepence, Log v Bohinju, Nomenj, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Laški Rovt, Ribčev laz in Žlan;
– Srednja vas v Bohinju, ki obsega območje naselij Srednja vas v Bohinju, Bohinjska Češnjica, Jereka in Podjelje;
– Stara Fužina, ki obsega območje naselij Stara Fužina, Studor in Ukanc;
– Koprivnik – Gorjuše, ki obsega območje naselja Koprivnik, Gorjuše in Goreljek.
Občani enega ali več naselij skupaj se lahko, v skladu s tem statutom, na zboru občanov odločijo tudi za drugačno organiziranost krajevnih skupnosti.
Kolikor krajevna skupnost obsega eno samo naselje, se le-ta imenuje vaška skupnost. Določbe tega statuta veljajo tudi za vaške skupnosti in je njihov položaj enak krajevnim skupnostim.
14. člen
Krajevna skupnost ima statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti, po predhodnem soglasju občinskega sveta. Statut krajevne skupnosti mora biti v skladu s statutom občine.
S statutom krajevne skupnosti se opredeli območje, naloge, organi, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevne skupnosti.
2. Pristojnosti in naloge
15. člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini tako, da v skladu s tem statutom samostojno opravljajo naslednje naloge:
1. S področja gospodarskih javnih služb in prometa:
– dajejo predloge za pripravo letnih programov na področju gospodarske infrastrukture na svojem območju,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna komunalna in druga dela s področja gospodarskih javnih služb,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del.
2. S področja urejanja prostora in varstva okolja:
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove krajevne skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji.
3. S področja družbenih dejavnosti:
– v sodelovanju s krajevnimi dejavniki organizirajo kulturne, športne in druge prireditve in nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
4. S področja gospodarstva in kmetijstva:
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov.
5. S področja zaščite in reševanja:
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo,
– sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.
6. Na področju upravljanja s premoženjem:
– upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo v skladu s tem statutom.
Sodelovanje, mnenje ali predlog krajevne skupnosti ni pogoj za začetek ali nadaljevanje postopkov, ki jih izvajajo občinski svet, župan ali občinska uprava, razen če ni s tem statutom ali odlokom določeno drugače.
16. člen
Naloge, ki jih krajevne skupnosti opravljajo v okviru pristojnosti občine so:
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– sodelujejo s patronažno službo in centri za socialno delo,
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
– skrbijo, da so izobešene ponudbe o prodaji kmetijskih zemljišč na svojem območju in
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju.
Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge naloge, če je tako določeno s splošnim aktom občine ali sklepom občinskega sveta.
3. Način financiranja krajevnih skupnosti
17. člen
Krajevnim skupnostim se za opravljanje nalog iz 15. in 16. člena tega statuta zagotovijo sredstva iz proračuna Občine Bohinj. Občina zagotavlja iz občinskega proračuna tudi sredstva za delovanje krajevnih skupnosti.
Za uresničevanje skupnih potreb in interesov krajanov lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz drugih virov, kot so prostovoljni prispevki krajanov, podjetij, zavodov in drugih organizacij; samoprispevki; osebno delo in na druge načine, opredeljene s statutom krajevne skupnosti.
Občina s sklepom lahko da v upravljanje krajevnim skupnostim del svojega premoženja za izvrševanje njihovih nalog.
18. člen
Krajevna skupnost mora v proračunskem letu sprejeti finančni načrt, ki zajema vse planirane prihodke in odhodke.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki niso sestavni del proračuna občine.
Za porabo proračunskih sredstev se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
19. člen
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti kot odredbodajalec ali od njega pooblaščena oseba.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja, v skladu s tem statutom, nadzorni odbor občine.
20. člen
Kriteriji in merila za financiranje krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
4. Načela za delovanje organov skupnosti
21. člen
Naloge krajevne skupnosti, določene s tem statutom, izvršujejo sveti krajevnih skupnosti.
22. člen
Svet krajevne skupnosti lahko šteje od 3 do 7 članov. Število članov določi svet krajevne skupnosti s statutom krajevne skupnosti.
Prve volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
Za prve volitve za svete krajevnih skupnosti določi število članov dosedanji svet krajevne skupnosti, v skladu s tem statutom.
Predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed sebe. Svet ima enega podpredsednika.
Funkcija predsednika, podpredsednika in člana sveta je nepoklicna.
23. člen
Svet krajevne skupnosti predstavlja interese skupnosti, ki organom občine predlaga urejanje zadev, ki so pomembne za krajevne skupnosti.
24. člen
Seje sveta krajevne skupnosti sklicuje in vodi predsednik sveta krajevne skupnosti.
Sejo sveta skupnosti lahko skliče tudi župan občine.
25. člen
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti tvorijo posvetovalni kolegij, ki ima pravico dajati mnenja, predloge in pobude občinskemu svetu in županu.
26. člen
Krajevna skupnost ima lahko za opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za potrebe delovanja krajevne skupnosti strokovnega delavca – tajnika krajevne skupnosti. Tajnik ima položaj delavca v občinski upravi.
Tajnika krajevne skupnosti imenuje svet skupnosti in ne more biti član sveta krajevne skupnosti.
Število in struktura strokovnih delavcev se opredeli z odlokom iz 20. člena tega statuta.
27. člen
Občinska uprava, v skladu s tem statutom, nudi ustrezno strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri opravljanju njihovih nalog.
5. Postopek ustanovitve novih krajevnih skupnosti
28. člen
Nova krajevna skupnost se ustanovi in njeno območje določi z odlokom občine, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in po prej opravljenem zboru občanov, s katerim se ugotovi interes prebivalcev na določenem območju.
Zbor občanov za ustanovitev nove krajevne skupnosti se izvede v skladu s tem statutom. Občinski svet se lahko odloči, da se interes prebivalcev ugotovi s posvetovalnim referendumom.
Postopek za ustanovitev krajevnih skupnosti in določitev njihovih območij se določi s posebnim odlokom.
29. člen
S tem statutom določena razdelitev občine na krajevne skupnosti se lahko spremeni tako, da se dvoje ali več sosednjih krajevnih skupnosti združi v novo krajevno skupnost, če se za to, na zboru občanov, v vsaki krajevni skupnosti izreče večina občanov.
Krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več novih krajevnih skupnosti, če območje vsake od predvidenih novih krajevnih skupnosti izpolnjuje pogoje po tem statutu in če se za to na zboru občanov na območju vsake od predvidenih novih krajevnih skupnosti, izreče večina občanov.
Del krajevne skupnosti, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz krajevne skupnosti in ustanovi kot nova krajevna skupnost, če se za to na zboru občanov v tem delu krajevne skupnosti, izreče večina občanov, ki so sodelovali na zboru in če oba tako nastala dela krajevne skupnosti tudi izpolnjujeta pogoje za novo krajevno skupnost.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del krajevne skupnosti želi priključiti, na zboru občanov izreče večina občanov, ki so sodelovali na zboru, in če preostali del krajevne skupnosti tudi izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
30. člen
Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor in v skladu s posebnimi predpisi občinska volilna komisija.
Člani organov občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno, razen če občinski svet, na predlog župana, s sklepom odloči, da župan opravlja funkcijo nepoklicno.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občinske uprave so občinski funkcionarji.
31. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
32. člen
S posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se določi višina prejemkov za opravljanje funkcije, nadomestila materialnih stroškov in sejnine članom organov občine ter plača župana, če ta opravlja funkcijo poklicno.
Z aktom iz prvega odstavka se določi tudi način določanja stimulacije župana.
33. člen
Člani občinskega sveta, drugih organov občine in člani delovnih teles morajo varovati informacije in podatke, ki so po predpisih zaupne narave ter osebne podatke.
2. Občinski svet
34. člen
Občinski svet je najvišji organ občine in ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– daje soglasje k poslovniku o delu komisije ali odbora,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun in druge akte proračunske narave,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– odloča o zadolževanju občine,
– odloča o dajanju poroštev,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje sekretarja občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občinske uprave,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje svoje predstavnike v javna podjetja in zavode,
– imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter imenuje in razrešuje njene člane,
– imenuje komisijo za statutarno-pravna vprašanja ter imenuje in razrešuje njene člane,
– imenuje in razrešuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine, kolikor s tem statutom ali odlokom ni za to pooblaščen župan,
– razpisuje referendum,
– odloča o načinu izvrševanja javnih služb s koncesijami,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– daje soglasje k podpisu pogodb, ki niso vključene v letni proračun in
– odloča o drugih zadevah, določenih s tem statutom in drugimi predpisi.
35. člen
Občinski svet ima šestnajst članov.
Župan, podžupan, tajnik občine, člani nadzornega odbora in občinski uradniki ne morejo biti člani občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
36. člen
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, z neposrednim in tajnim glasovanjem, v skladu z zakonom.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Občina predstavlja eno volilno enoto.
37. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče predsednik občinske volilne komisije. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
38. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. V času odsotnosti predsednika opravlja njegove delovne naloge.
Občinski svet ima sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
39. člen
Člani komisij občinskega sveta, nadzornega odbora, župan in predstavnik občinske uprave imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta.
Župan, predstavnik občinske uprave in člani komisij so dolžni odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
40. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali kadar se za to odloči svet.
41. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Svet na enak način daje soglasje k poslovniku o delu komisije ali odbora, kolikor komisija ali odbor predlaga svoj poslovnik.
3. Komisije občinskega sveta
42. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta in šteje najmanj pet članov.
Poleg komisije iz prejšnjega odstavka ima občinski svet naslednje komisije:
– statutarno-pravno komisijo,
– komisijo za gospodarstvo,
– komisijo za turizem,
– komisijo za komunalno dejavnost in infrastrukturo,
– komisijo za urejanje prostora in varstvo okolja,
– komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo,
– komisijo za družbene dejavnosti.
Občinski svet lahko s posebnim sklepom ustanovi tudi druge komisije ali odbore kot svoja delovna telesa.
Člane komisij in odborov, razen komisije iz prvega odstavka tega člena, se imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Komisije in odbori štejejo praviloma najmanj pet in največ sedem članov.
43. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta, v okviru svojega delovnega področja, opravljajo naslednje naloge:
– v proceduri sprejemanja obravnavajo odloke in druge splošne akte občine in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge,
– spremljajo stanje in problematiko na svojem področju dela in na podlagi sklepa občinskega sveta dajejo svoja mnenja in predloge,
– opravljajo druge naloge, ki so določene s poslovnikom občinskega sveta in naloge, katere jim s sklepom naloži občinski svet.
4. Nadzorni odbor
44. člen
Nadzorni odbor občine ima, v skladu z zakonom, naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih srdstev.
V okviru teh pristojnosti nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– pregleduje in proučuje pravne predpise in akte, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev v občini,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– izdeluje nadzorstveni zapisnik in poročila,
– obravnava pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– obvešča javnost o ugotovitvah,
– podaja zahteve za izvedbo revizije po Računskem sodišču RS,
– podaja prijave suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.
Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjsko-pravnim in finančnim poslovanjem občine. Pravico ima to poslovanje pregledovati in presojati s stališča zakonitosti, namenskosti in smotrnosti.
Nadzorni odbor oziroma njegovi člani so pri izvajanju pristojnosti in nalog, ki so opredeljene s tem statutom, samostojni in neodvisni.
45. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov, ki jih imenuje in razrešuje občinski svet.
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora na predlog članov sveta, lahko pa tudi na predlog občanov.
Člani nadzornega odbora so izvoljeni, če je za vsakega od njih glasovala večina članov občinskega sveta.
Za člane nadzornega odbora ne morejo biti imenovani člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij in zavodov, ki so porabniki proračunskih sredstev.
46. člen
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima slovensko državljanstvo,
– ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo,
– ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju financ, gospodarstva ali prava,
– pozna finančno-računovodske predpise; predpise, ki določajo način financiranja javne porabe in druge predpise, ki so pomembni za opravljanje funkcije nadzora in
– ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
47. člen
Mandat članov nadzornega odbora traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Članstvo v nadzornem odboru ni povezano z rednimi volitvami članov občinskega sveta in župana in preneha z razrešitvijo.
Članstvo v nadzornem odboru preneha, če član nadzornega odbora:
– odstopi,
– začne opravljati funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v nadzornem odboru,
– pri delu nadzornega odbora ni aktiven ali se izkaže, da ni zmožen izvrševati nalog,
– ne spoštuje statuta občine in poslovnika nadzornega odbora,
– stori kaznivo dejanje ali drugo dejanje, s katerim se krni ugled organa,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
48. člen
O razrešitvi člana nadzornega odbora odloča občinski svet. Občinski svet razreši člana nadzornega odbora, če v postopku razrešitve ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razrešitev iz prejšnjega člena tega statuta.
Občinski svet odloča o razrešitvi člana nadzornega odbora tudi na predlog nadzornega odbora ali na predlog člana nadzornega odbora, ki želi razrešitev.
Občinskemu svetu lahko predlaga razrešitev člana tudi župan ali posamezen član občinskega sveta.
Nadzorni odbor predlaga razrešitev posameznega člana po pravilih, določenih v poslovniku nadzornega odbora.
49. člen
Delo v nadzornem odboru je nepoklicno.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, za čas opravljanja svojega dela v nadzornem odboru, smiselno določilom zakona o funkcionarjih v državnih organih.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do nagrade za svoje delo, skladno s predpisom občinskega sveta, s katerim določi pravice do nadomestil in nagrad nepoklicnim funkcionarjem, članom nadzornega odbora in članom svojih komisij in odborov.
50. člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
Župan se ima pravico udeleževati sej nadzornega odbora, če se nadzorni odbor ne odloči drugače.
51. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim določi organizacijo svojega dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora.
Poslovnik nadzornega odbora mora biti v skladu s tem statutom.
52. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.
Odredbodajalec za stroške nadzornega odbora je župan.
53. člen
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
V okviru rednega nadzora nadzorni odbor vsako leto preverja:
– skladnost proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta, pred sprejemom proračuna v občinskem svetu,
– skladnost predloga zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– skladnost finančnih načrtov uporabnikov proračunskih sredstev po programu,
– pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem.
54. člen
Nadzorni odbor opravlja izredne nadzore po lastni presoji, na zahtevo župana ali občinskega sveta.
Kadar nadzorni odbor opravlja izredni nadzor, mora o tem obvestiti organ oziroma tistega, pri katerem namerava nadzor opraviti, najkasneje tri dni pred izvedbo nadzora.
Župan in občinski svet imata pravico zahtevati od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri posameznem uporabniku ali skupini uporabnikov proračunskih sredstev. Zahteva, ki jo poda župan ali občinski svet mora biti obrazložena.
55. člen
Nadzorni odbor lahko v okviru nadzora in v skladu s svojimi pristojnostmi sprejema naslednje akte:
– pisna zaprosila in zahteve (za izročitev dokumentacije, pojasnila, obrazložitve),
– mnenja in priporočila,
– odgovore in vabila strankam,
– opozorila in predloge,
– poročila.
56. člen
Dokončni akt nadzornega odbora je poročilo.
Poročilo mora nadzorni odbor pripraviti po vsakem rednem ali izrednem nadzoru in ga poslati občinskemu svetu in županu. Nadzorni odbor poroča oziroma predstavi poročilo občinskemu svetu.
Poročilo mora obsegati podatke o samem poteku nadzora, ugotovitvah in rezultatih nadzora.
57. člen
Organi občine, občinska uprava, zavodi, podjetja, skladi in drugi uporabniki proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: stranke v postopku) so dolžne nadzornemu odboru omogočiti nadzor. V zvezi s tem je obveznost vsake stranke, da:
– sodeluje v postopku,
– na zahtevo nadzornega odbora predloži zahtevano dokumentacijo, in sicer takoj, najkasneje v roku 15 dni po prejemu zahteve,
– na zahtevo nadzornega odbora posreduje dodatna pojasnila in obrazložitve, in sicer takoj, najkasneje v roku 15 dni po prejemu zahteve.
Stranka ima pravico izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora. Stranka mora svoje mnenje ali ugovor posredovati nadzornemu odboru v roku 15 dni po prejemu ugotovitve nadzornega odbora.
Na zahtevo stranke lahko nadzorni odbor iz upravičenih razlogov roke tudi podaljša.
Nadzorni odbor o postopku nadzora in svoji zahtevi obvesti župana. V primeru, da nadzorovana stranka svojih dolžnosti ne izvrši, nadzorni odbor lahko zahteva posredovanje župana.
58. člen
Občinski organi so dolžni upoštevati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in so v skladu s svojimi pristojnostmi dolžni storiti vse za zagotovitev spoštovanja aktov nadzornega odbora.
V primeru neupoštevanja so dolžni zahtevati izvedbo postopkov razrešitve članov poslovodstev uporabnikov proračunskih sredstev oziroma jih razrešiti, če so pristojni za njihovo imenovanje, izvesti disciplinske postopke zoper odgovorne delavce, zahtevati postopanje pristojne inšpekcije, računskega sodišča ali drugega pristojnega organa.
59. člen
Nadzorni odbor lahko obvešča javnost o ugotovitvah nadzora.
Pri obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno in ga potrdi občinski svet.
5. Župan
60. člen
Občina Bohinj ima župana in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah za dobo štirih let.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.
61. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta, na predlog župana, ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
62. člen
Poleg pristojnosti iz prejšnjega člena tega statuta opravlja župan še naslednje naloge:
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave ter jo vodi, če ni imenovan tajnik občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– predlaga občinskemu svetu imenovanje in razrešitev tajnika občinske uprave,
– z zaposlenimi v občinski upravi zagotavlja izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta,
– sklicuje in vodi posvetovalne sestanke s predstavniki krajevnih skupnosti,
– izvaja funkcijo odredbodajalca proračuna in skrbi za izvajanje proračuna,
– v okviru svoje pristojnosti sprejema odredbe, pravilnike, navodila in sklepe,
– v skladu z zakonom razpiše predčasne volitve,
– odloča o pritožbah v upravnih zadevah iz pristojnosti občine,
– izdaja odločbe na prvi stopnji v upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti,
– opravlja naloge iz pristojnosti občinskega sveta, kadar se ta zaradi izrednih razmer ne more sestati,
– imenuje poveljnika civilne zaščite,
– opravlja druge zadeve, določene s tem statutom, zakoni in drugimi splošnimi akti občine.
63. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svojih pristojnosti.
Če podžupan ni imenovan, nadomešča župana v času njegove odsotnosti ali zadržanosti oseba, ki jo pooblasti župan.
64. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven in nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge zadržanja take odločitve.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
65. člen
Neposredne oblike odločanja občanov v lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
66. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih ali vaških skupnosti.
67. člen
Zbor občanov v občini lahko razpravlja, daje mnenja in pobude v vseh zadevah iz pristojnosti občine, predvsem pa:
– o spremembah območja občine,
– povezovanju občine v pokrajino ali v druge širše lokalne skupnosti,
– o programskih dokumentih.
68. člen
Zbor občanov krajevne ali vaške skupnosti lahko razpravlja, daje mnenja in pobude v vseh zadevah iz pristojnosti krajevne skupnosti, predvsem pa:
– o problematiki v svoji skupnosti in
– drugih zadevah, v skladu s tem statutom.
69. člen
Zbor občanov sklicuje župan.
Župan skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne ali vaške skupnosti. Svet krajevne ali vaške skupnosti lahko da pobudo samo za sklic zbora občanov iz 68. člena tega statuta.
Občinski svet in svet krajevne skupnosti sprejmeta pobudo za sklic zbora občanov s sklepom.
Župan skliče zbor občanov tudi na zahtevo najmanj 5% volilcev v občini, če gre za zbor občanov iz 67. člena tega statuta oziroma na zahtevo najmanj 5% volilcev v krajevni ali vaški skupnosti, če gre za zbor občanov iz 68. člena tega statuta.
Pobuda mora, ne glede na to, kdo jo vloži, vsebovati ime oziroma naslov pobudnika, navedbo teme, o kateri bo zbor razpravljal in kratko obrazložitev pobude.
70. člen
K pobudi volilcev se priloži seznam volilcev, ki so pobudo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek ter naslov posameznega volilca in lastnoročni podpis.
Pobudo s seznamom volilci predložijo občinski upravi. Občinska uprava pobudo potrdi, če ugotovi, da jo je na pravilen način podprlo zadostno število volilcev.
71. člen
Po prejemu pobude za sklic zbora občanov župan najprej oceni, če je bila pobuda vložena v skladu z določbami tega statuta in če se nanaša na temo, o kateri zbor občanov lahko razpravlja. Če pri tem ugotovi, da pobuda za sklic zbora občanov ni podana v skladu s tem statutom, na to opozori pobudnika in mu določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši kot 30 dni, v katerem mora pobudnik pobudo popraviti. Kolikor v tem roku pobudnik županu ne posreduje pravilne pobude se šteje, kot da pobuda ni bila vložena, o čemer izda župan ustrezen sklep.
Kolikor župan ugotovi, da je pobuda za sklic zbora občanov podana v skladu s tem statutom, mora sklicati zbor občanov najkasneje v roku 45 dni od dneva, ko je prejel pobudo za sklic. Če v tem roku župan ne skliče zbora občanov, ga v imenu občinskega sveta skliče njegov predsednik.
72. člen
Zbor se opravi, če se je sklicu odzvalo vsaj 5% volilcev v občini oziroma 5% volilcev v krajevni ali vaški skupnosti. O zboru se vodi zapisnik, ki se objavi na krajevno običajen način.
Občinski organi se morajo seznaniti z vsebino, podano na zborih občanov v občini oziroma zborih občanov krajevne ali vaške skupnosti, vendar pa mnenja in pobude niso obvezujoča za občinske organe pri sprejemanju njihove dokončne odločitve.
2. Referendum
a) Predhodni in naknadni referendum
73. člen
Na referendumu se lahko volilci v občini vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z odlokom občine (v nadaljnjem besedilu: predhodni referendum) ali potrdijo odlok, ki ga je občinski svet že sprejel (v nadaljnjem besedilu: naknadni referendum).
Občinski svet lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo. Predlog, naj občinski svet razpiše tak referendum, lahko da vsak svetnik ali župan.
74. člen
Občinski svet mora razpisati referendum iz prejšnjega člena, če to zahteva najmanj 10% volilcev v občini.
75. člen
Zahtevo volilcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik. Zahtevi mora biti priloženo najmanj 10% podpisov volilcev v občini.
Pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volilec v občini, politična stranka ali drugo združenje občanov.
Pobudnik obvesti o svoji pobudi župana. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 76. členom tega statuta in mora biti podprta s podpisi najmanj 20 volilcev v občini na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča. Obvestilo se vloži neposredno občinski upravi občine, ki ugotovi, ali je bila pobuda dana v skladu z določbami tega statuta in o svojih ugotovitvah takoj obvesti župana.
Župan obvesti o dani pobudi, najkasneje v treh dneh po prejemu pobude, občinski svet in organ, ki je pristojen za evidenco volilne pravice ter določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volilcev za podporo zahtevi. O tem roku obvesti tudi pobudnika zahteve.
Volilec da svojo podporo zahtevi s podpisom na obrazcu, ki ga določi župan. V obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volilca. Volilec podpiše obrazec osebno, pred pristojnim organom občine oziroma na občinski upravi. Volilec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.
76. člen
V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Zahteva mora biti obrazložena.
Če občinski svet meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja, naj v določenem roku jasno opredeli vprašanje oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo.
Če predstavnik predlagatelja vztraja pri vprašanju iz prejšnjega odstavka ali če ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko občinski svet sklene, da referenduma ne razpiše.
77. člen
Če občinski svet meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali zakonom, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.
78. člen
Predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se lahko vloži od dneva, ko je predlog odloka predložen občinskemu svetu, do začetka druge obravnave predloga odloka.
Če je pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma dana pred začetkom prve obravnave predloga odloka ali pozneje, rok za zbiranje podpisov volilcev za podporo zahtevi ne sme biti krajši od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni.
Če je dana pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma, občinski svet ne sme začeti druge obravnave predloga odloka pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
79. člen
Predhodni referendum se lahko nanaša na vprašanje:
– ali naj se določeno vprašanje uredi z odlokom,
– ali naj se s predlaganim odlokom uredi določeno vprašanje tako, kot je predlagano,
– ali naj se s predlaganim odlokom uredi določeno vprašanje drugače, kot je predlagano in kako naj se uredi,
– ali naj se v predlaganem odloku uredi določeno vprašanje, ki v odloku ni urejeno in kako naj se uredi.
80. člen
Občinski svet mora razpisati predhodni referendum s sklepom, najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma.
V primeru iz 77. člena tega statuta mora občinski svet razpisati referendum najkasneje v sedmih dneh po prejemu odločitve ustavnega sodišča, da zahteva za referendum ni v nasprotju z ustavo ali zakonom.
Od dneva razpisa do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot petinštirideset dni.
81. člen
Občinski svet lahko ob sprejemu odloka odloči, da se razpiše naknadni referendum o odloku, ki ga je sprejel.
82. člen
Najmanj 10% volilcev v občini lahko vloži zahtevo za razpis naknadnega referenduma v tridesetih dneh po sprejemu odloka pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po prejemu odloka obvesti o svoji pobudi župana na način, ki je določen v 75. členu tega statuta.
V primeru iz prejšnjega odstavka župan zadrži objavo odloka do poteka roka za vložitev zahteve. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje odlok v objavo.
83. člen
Občinski svet mora razpisati naknadni referendum najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis.
84. člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
85. člen
Občinski svet je vezan na izid referenduma.
Občinski svet mora pri sprejemanju odloka upoštevati odločitev, sprejeto na predhodnem referendumu.
Eno leto po izvedbi referenduma občinski svet ne more sprejeti odloka, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju.
b) Posvetovalni referendum
86. člen
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za občane.
Občinski svet mora razpisati posvetovalni referendum, če to zahteva polovica svetnikov ali najmanj 5% volilcev v občini.
Zahteva volilcev za razpis posvetovalnega referenduma se posreduje na način, ki je določen s tem statutom.
87. člen
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum, na celotnem območju občine ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Občinski svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
c) Postopek za izvedbo referenduma
88. člen
Sklep o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendumu, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu.
Sklep se objavi v uradnem glasilu in na krajevno običajen način.
Od dneva razpisa do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot petinštirideset dni.
89. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti na lokalnih volitvah.
90. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za lokalne volitve.
91. člen
Glede drugih vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem statutom niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
3. Ljudska iniciativa
92. člen
Najmanj 10% volilcev v občini lahko da predlog za začetek postopka za spremembo statuta občine.
V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se statut spremeni ter razlogi za spremembo. Predlogu morajo biti predloženi podpisi najmanj 10% volilcev v občini.
93. člen
Najmanj 5% volilcev v občini lahko predloži občinskemu svetu predlog odloka ali drugega splošnega akta.
Predlog odloka ali drugega splošnega akta mora vsebovati sestavine, ki jih določata statut občine in poslovnik občinskega sveta. Predlogu morajo biti predloženi podpisi najmanj 5% volilcev v občini.
94. člen
Pobudo volilcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo statuta oziroma predlog odloka ali drugega splošnega akta, lahko da vsak volilec v občini, politična stranka ali drugo združenje občanov.
Pobudnik obvesti o svoji pobudi župana občine, ki ravna po četrtem odstavku 75. člena tega statuta. Rok za zbiranje podpisov volilcev za podporo predlogu je petinštirideset dni.
Volilec da svojo podporo predlogu na način, ki je določen v petem odstavku 75. člena tega statuta.
Predlog za začetek postopka za spremembo statuta oziroma predlog odloka ali drugega splošnega akta pošlje predstavnik volilcev.
Glede postopka vložitve zahteve iz 92. in 93. člena tega statuta, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.
VI. OBČINSKA UPRAVA
95. člen
Za opravljanje nalog občine in delovanje njenih organov ima občina svojo upravo.
Organizacijo in delovno področje občinske uprave, na predlog župana, določi občinski svet z odlokom.
96. člen
Občinska uprava je organizirana enovito in opravlja strokovne, upravne, organizacijsko tehnične, informacijske in administrativne naloge iz pristojnosti občine.
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti in se lahko za opravljanje nadzorstva v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Za posamezna področja lahko občina s sklepom sveta, skupaj z drugimi občinami, organizira skupno izvajanje nalog.
97. člen
Občinsko upravo vodi tajnik občinske uprave. Delo občinske uprave nadzoruje in usmerja župan, ki jo tudi vodi, če tajnik občinske uprave ni imenovan.
Tajnika občinske uprave, na predlog župana, imenuje in razrešuje občinski svet.
Tajnik občinske uprave je za vodenje občinske uprave odgovoren županu, glede izvrševanja odločitev občinskega sveta pa občinskemu svetu.
98. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Z aktom o sistemizaciji se, v skladu z zakonom, določijo elementi za plače delavcev v občinski upravi. Župan z odločbo, na podlagi zakona in sklepa o imenovanju, določi plačo, materialne in druge pravice iz delovnega razmerja tajnika občinske uprave.
O sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in drugih pravicah iz dela odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
99. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni, strokovno-tehnični in drugi delavci, ki so upravičeni do plače, ki je v skladu z zakonom, načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju.
100. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki, sklepi in navodili.
Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja občina z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni.
101. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
102. člen
Zakon o splošnem upravnem postopku določa izločitvene razloge, zaradi katerih funkcionar ali uradna oseba ne sme postopati ali odločati o posameznih upravnih zadevah.
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi uradne osebe odloča župan oziroma tajnik občinske uprave, če je imenovan.
VII. GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
103. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, v skladu z zakonom. Izbirne gospodarske javne službe določi občinski svet z odlokom.
V okviru gospodarskih javnih služb skrbi občina za zagotavljanje pogojev za nemoteno osnovno preskrbo in druge potrebne dejavnosti in storitve.
104. člen
Občina z odlokom določi način opravljanja javne službe in predpiše, da je njeno izvajanje zagotovljeno v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženega sistema.
Izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena občina zagotavlja v naslednjih organizacijskih oblikah:
– v režijskem obratu,
– v javnem podjetju,
– z dajanjem koncesij,
– z neposrednim prenosom javne službe v izvajanje.
Občina z odlokom iz prvega odstavka tega člena določi obliko in način zagotavljanja javnih gospodarskih služb, način zagotavljanja varstva uporabnikov in sodelovanja pri upravljanju javnih služb ter nadzora pri prenosu teh dejavnosti na druge izvajalce.
105. člen
Gospodarske javne službe se financirajo:
– iz cene javnih dobrin,
– iz proračunskih sredstev,
– iz drugih virov, ki so določeni z zakonom ali odlokom občine.
106. člen
Izvajanje javne službe s koncesijo določi občinski svet.
Na podlagi odločitve občinskega sveta opravi občinska uprava razpis in izbiro koncesionarja.
Pogodbo s koncesionarjem sklene župan.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
1. Premoženje občine
107. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja je dopustna le proti plačilu, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne primere. O odsvojitvi delov premoženja odloča občinski svet.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin odloča občinski svet. Odsvojitev nepremičnine je možna, kadar se za to opredelita dve tretjini članov občinskega sveta.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci, v skladu z zakonom.
108. člen
Občina od premoženja ustvarja naslednje dohodke:
– od zakupnin in najemnin,
– od vlaganj kapitala,
– od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila,
– od rent in dobička javnih podjetij in koncesij,
– ter druge oblike dohodka.
2. Prihodki občine
109. člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini, v skladu z zakonom:
– prihodki za financiranje zagotovljene porabe,
– prihodki za financiranje drugih nalog,
– pripadnost odstotka prihodkov od dohodnine in
– sredstva za finančno izravnavo.
110. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
111. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
112. člen
Kolikor občina s prihodki iz 110. člena tega statuta ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
3. Proračun občine
113. člen
Občina za izvajanje svojih nalog zagotavlja sredstva s proračunom.
V proračunu so opredeljeni prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe, ki sestavljajo bilanco in način financiranja.
114. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom, predpisani pogoji za uporabo sredstev.
115. člen
Za pripravo predloga proračuna in za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan občine.
V primeru, da proračun občine ni pravočasno sprejet in se javna poraba občine, v skladu z zakonom, začasno financira po proračunu za preteklo leto, župan organizira začasno financiranje s sklepom.
Sklep o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu in na krajevno običajen način.
116. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O najetju posojila odloča župan.
117. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
118. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
119. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme, hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
120. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje, v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
121. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave in za financiranje investicij, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi občine odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejemu odločitve.
122. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
123. člen
Občinski svet sprejema:
– statut občine,
– poslovnik za delo občinskega sveta,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– sklepe,
– navodila,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– občinski proračun in
– zaključni račun.
Župan občine sprejema odredbe, pravilnike, sklepe in navodila v primerih, ki so določeni z zakonom, drugim zakonskim predpisom ali odlokom občine.
124. člen
Statut je temeljni akt občine, ki ga sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku, z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
125. člen
Z odlokom občina ureja na splošen način zadeve iz pristojnosti občine.
Z odlokom občina ureja tudi zadeve iz prenesene državne pristojnosti, kadar je to določeno z zakonom.
126. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
127. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
128. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta in odloka.
129. člen
Odlok lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta ali 5% volilcev v občini.
130. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Člani občinskega sveta in predlagatelji lahko v drugi obravnavi predlagajo spremembe z amandmaji.
131. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov ali obstajajo drugi opravičljivi razlogi, je mogoče sprejeti odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. Ob določanju dnevnega reda občinski svet odloči tudi o predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko sprejme tudi odlok, če v prvi obravnavi na obrazložen predlog ni bistvenih vsebinskih pripomb. Občinski svet o tem odloča po končani prvi obravnavi, če to predlaga predlagatelj odloka ali član občinskega sveta.
Če občinski svet sklene, da bo odločal o odloku po hitrem postopku, združi obe obravnavi predloga odloka na isti seji. Pri sprejemanju odloka po hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje v ustni obliki. Pred glasovanjem je treba ustno vloženi amandma v pisni obliki predložiti predsedujočemu občinskega sveta. Na seji lahko amandma predloži posamezen svetnik ali predlagatelj odloka.
132. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj, na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
133. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte v dvofaznem postopku.
134. člen
Statut, odloki in drugi prepisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni s predpisom drugače določeno.
2. Sprejemanje proračuna občine
135. člen
Predlog proračuna občine mora župan predložiti najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
Župan občine predloži, skupaj s predlogom proračuna občine, tudi proračunski memorandum. Proračunski memorandum je akt župana, s katerim župan predstavi občinskemu svetu temeljne cilje in naloge proračunske politike župana ter globalne okvire javnih financ občine za naslednje leto.
Predsednik občinskega sveta pošlje predsednikom delovnih teles in vsem svetnikom predlog proračuna občine in proračunski memorandum ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Ob predložitvi predloga proračuna občine, predstavi župan na seji občinskega sveta proračunski memorandum in predlog proračuna občine. O tej predstavitvi ni razprave.
136. člen
Predsedniki delovnih teles lahko, v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine, skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
137. člen
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko svetniki k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
138. člen
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine.
139. člen
Pred pričetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine.
140. člen
Na dopolnjen predlog proračuna lahko župan in svetniki vložijo amandmaje v pisni obliki, najkasneje dva dni pred sejo občinskega sveta.
Amandmaji se, v roku iz prvega odstavka tega člena, dostavijo županu in predsedniku občinskega sveta.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.
141. člen
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. V dvomu predsedujoči zahteva o tem mnenje župana oziroma občinske uprave.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
142. člen
Če predsedujoči ugotovi, da proračun ni usklajen, župan pripravi predlog za uskladitev občinskega proračuna, pri čemer lahko sodelujejo predsedniki delovnih teles občinskega sveta.
Rok za pripravo tega predloga ne sme biti krajši od deset in ne daljši od dvajset dni.
Po končani razpravi glasuje občinski svet o predlogu za uskladitev proračuna občine. Če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu občine v celoti.
143. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega statuta, po hitrem postopku za sprejem odloka.
144. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega statuta in poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
Predlog rebalansa proračuna občine sme biti uvrščen na dnevni red seje občinskega sveta, če so ga svetniki dobili vsaj sedem dni pred sejo.
3. Posamični akti občine
145. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
146. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristi posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
147. člen
Materialni akti in akti poslovanja občine morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonitem predpisu.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU
DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH
SKUPNOSTI
148. člen
Občinski svet ali po njegovem pooblastilu župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
149. člen
Občinski svet ali po njegovem pooblastilu župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
150. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem postopku spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi pravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
151. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
XI. JAVNOST DELA OBČINE
IN NJENIH ORGANOV
152. člen
Delo občine in njenih organov je javno.
Občinski organi zagotavljajo javnost svojega dela z obveščanjem javnosti preko medijev, z objavami splošnih aktov ter drugih odločitev v uradnem glasilu in z objavami v občinskem glasilu, če je ustanovljen.
153. člen
Na seje občinskega sveta se vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja. Na seje drugih organov občine se predstavniki sredstev javnega obveščanja vabijo po potrebi.
Za obveščanje javnosti o delu občine in njenih organov so pristojni župan občine, predsednik sveta in tajnik občinske uprave, ki za posamezna področja lahko pooblastijo druge osebe.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
154. člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami, drugimi občinami v Sloveniji in občinami v tujini, zaradi skupnih interesov in koristi svojih občanov.
155. člen
Občina se lahko zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena povezuje v pokrajino, v skupnost ali zvezo dveh ali več občin.
O povezovanju odloča občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede razprava med občani ali referendum.
156. člen
Občina, v okviru lokalnih interesov, sodeluje po svojem predstavniku v državnem svetu. Državni svetnik vlaga pobude, predloge in vprašanja v zvezi z delom državnih organov ter predlaga v sprejem zakonske predloge, ki so v interesu Občine Bohinj.
157. člen
Za uresničevanje nalog, pomembnih za razvoj občine in niso del obveznih nalog države, občina kandidira in sodeluje z državnimi organi pri pridobivanju sredstev in izdelavi razvojnih projektov.
158. člen
Občina, v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti, zagotavlja najnujnejše pogoje za delo političnih strank in samostojnih list, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu in za delo društev in humanitarnih organizacij.
Način financiranja političnih strank in samostojnih list, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, se določi s posebnim sklepom.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
159. člen
Predpisi prejšnje Občine Radovljica, v delih, s katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot državni predpisi.
Predpisi prejšnje Občine Radovljica, v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena zakona o lokalni samoupravi, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršuje ter s svojimi predpisi nadomešča Občina Bohinj.
160. člen
Premoženje v družbeni lasti, s katerim so upravljale prejšnje krajevne skupnosti, postane s tem statutom last Občine Bohinj.
Občina Bohinj podeli posamezni krajevni ali vaški skupnosti pravico uporabe in upravljanja na tistem javnem premoženju, ki ga bo krajevna ali vaška skupnost, ustanovljena v skladu s tem statutom, uporabljala in upravljala v skladu z nalogami, ki jih po tem statutu lahko opravlja.
Občinski svet s sklepom opredeli javno premoženje, s katerim bo krajevna ali vaška skupnost upravljala, njene pravice in obveznosti in druga premoženjsko-pravna vprašanja.
161. člen
Občinski svet mora v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega statuta sprejeti odlok iz 20. člena tega statuta, s katerim se določijo kriteriji in merila za financiranje krajevnih skupnosti.
162. člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti se morajo izvesti najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega statuta.
163. člen
Komisije, imenovane v skladu s prejšnjim statutom, nadaljujejo delo v nespremenjeni sestavi, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter statutarno-pravna komisija, katerih sestava se mora uskladiti v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega statuta.
164. člen
Določba tretjega odstavka 30. člena tega statuta ne vpliva na mandat župana, ki je bil izvoljen na prvih lokalnih volitvah.
165. člen
Občinski svet mora, v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega statuta, uskladiti poslovnik občinskega sveta in druge splošne akte, kolikor so določbe teh aktov v nasprotju s tem statutom.
166. člen
Redakcija statuta se opravi s prečiščenim besedilom. Prečiščeno besedilo statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 001-6/97
Bohinjska Bistrica, dne 10. septembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Bohinj
Jože Cvetek l. r.
