Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96), 21., 29. in 65. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS, in 44/96 – odločba US RS, in Uradni list RS, št. 26/97) ter 16., 79. in 82. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 26. seji, dne 4. 9. 1997, sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Krško
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Ustanoviteljica javnega zavoda Vrtec Krško (v nadaljevanju: javni zavod) je Občina Krško, s sedežem Cesta krških žrtev 14, Krško.
Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena se uporabljajo določbe zakona.
II. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status javnega zavoda
2. člen
Javni zavod posluje pod imenom: Vrtec Krško
Sedež javnega zavoda: Šolska ulica 1a, Krško
Skrajšano ime: VVZ Krško
Vrtec Krško opravlja dejavnost na sedežu javnega zavoda in na naslednjih lokacijah:
– Dolenja vas pri Krškem, Krško,
– Gubčeva 6, Krško,
– Gubčeva 8, Krško,
– Delavska 10, Krško,
– Šolska ulica 14a, Krško,
– Bohoričeva 1, Krško,
– Zdole 18, Krško.
3. člen
Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.
2. Pečat javnega zavoda
4. člen
Javni zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano ime: Vrtec Krško, in sedež: Krško.
Javni zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja javni zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem, varovancem oziroma njihovim staršem.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja javni zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije.
5. člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj.
3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje
6. člen
Javni zavod zastopa in predstavlja ravnatelj.
Ravnatelj javnega zavoda zastopa in predstavlja javni zavod brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik, oziroma delavec javnega zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj.
Pomočnik ravnatelja oziroma delavec javnega zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj, ima v času nadomeščanja vsa pooblastila ravnatelja.
Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje javnega zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
7. člen
Za javni zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.
Finančne dokumente sopodpisujeta dva podpisnika izmed podpisnikov javnega zavoda z deponiranimi podpisi pri Agenciji RS, za plačilni promet, ki jih določi ravnatelj.
Med podpisniki z deponiranimi podpisi morata biti ravnatelj in računovodja.
8. člen
Javni zavod vpisuje otroke v dnevno varstvo in druge oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu na svojem sedežu za celoten javni zavod.
III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
9. člen
Dejavnosti javnega zavoda so:
– M/80.101 dejavnost vrtcev,
– M/80.422 drugo izobraževanje (otrok),
– K/70.20 dajanje lastnih nepremičnin v najem.
Dejavnost javnega zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
10. člen
Javni zavod opravlja javnoveljavni program za predšolske otroke, ki je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom.
11. člen
Javni zavod izvaja vzgojno-varstveno dejavnost za predšolske otroke do vstopa v osnovno šolo. Lahko pa organizira tudi dnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok v varstvenih družinah, vzgojo predšolskih otrok na domu ter občasno varovanje otrok na domu.
Javni zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.
12. člen
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA
13. člen
Javni zavod ima organe določene z zakonom.
14. člen
V svet javnega zavoda imenuje predstavnike ustanovitelja občinski svet.
Predstavnike delavcev v svet javnega zavoda volijo delavci izmed strokovnih, upravno-administrativnih in tehničnih delavcev javnega zavoda.
Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci javnega zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki je določen z zakonom in tem odlokom.
Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev izmed kandidatov, ki jih predlagajo starši na skupnem roditeljskem sestanku. Volitve so praviloma tajne, razen če svet staršev drugače določi. Za volitve predstavnikov staršev v svet javnega zavoda se analogno uporabljajo določila o volitvah predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda.
15. člen
Svet javnega zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandata svetu javnega zavoda. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu javnega zavoda.
S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta javnega zavoda, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v javnem zavodu.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu javnega zavoda in mora imeti aktivno volilno pravico.
Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.
16. člen
Pravico predlagati kandidate za člane sveta javnega zavoda ima najmanj 10% delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat.
Predlogi kandidatov za svet javnega zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.
Kandidati za predstavnike delavcev v svetu javnega zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico.
17. člen
Glasovanje na volišču vodi volilna komisija.
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.
Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti.
Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico.
18. člen
Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta javnega zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu javnega zavoda
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu.
O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.
19. člen
Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu javnega zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat.
Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.
Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.
Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.
Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu javnega zavoda in določi dan glasovanja, ki mora biti opravljeno najkasneje v naslednjih 30 dneh.
Predstavnik delavcev v svetu javnega zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev javnega zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.
Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu javnega zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda.
20. člen
Za volitve, nadomestne volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda, uporabljajo v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij. Ta določba velja tudi za volitve, nadomestne volitve in odpoklic predstavnikov staršev v svet javnega zavoda.
21. člen
Javni zavod ima pomočnika ravnatelja, ki opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji.
V. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA
22. člen
Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo javnega zavoda.
Ustanovitelj zagotavlja javnemu zavodu sredstva in premoženje, s katerim je javni zavod upravljal do uveljavitve tega odloka.
23. člen
Javni zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, plačil staršev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov.
Presežek prihodkov nad odhodki javni zavod uporablja v skladu z zakonom.
Primanjkljaj prihodkov, ki v javnem zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti javnega zavoda, krije ustanovitelj oziroma država.
24. člen
Za nadstandardne storitve lahko javni zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom.
Javni zavod lahko ustanovi sklad javnega zavoda, iz katerega se financirajo dejavnosti posamezne starostne skupine vrtca, razreda, oddelka, ki niso sestavina vzgojno-izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda vzgoje in varstva, pouka in drugih vsebin dejavnosti javnega zavoda.
Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
Sklad javnega zavoda upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki javnega zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike javnega zavoda predlaga svet javnega zavoda.
Za delovanje sklada javnega zavoda lahko upravni odbor sprejema pravila.
25. člen
Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Javni zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali le-tega obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda do višine sredstev, ki jih zagotavlja javnemu zavodu v skladu z zakonom in tem odlokom.
VI. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED USTANOVITELJEM IN JAVNIM ZAVODOM
26. člen
Ustanovitelj ima do javnega zavoda naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost planov in programov dela javnega zavoda s plani in programi občine,
– spremlja in nadzira namenskost porabe sredstev ustanovitelja,
– daje soglasje k statusnim spremembam in spremembam dejavnosti,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
27. člen
Pravice in obveznosti javnega zavoda do ustanovitelja:
– najmanj enkrat letno poroča ustanovitelju o izvajanju programa javnega zavoda in letnega delovnega načrta,
– sodeluje pri načrtovanju razvoja dejavnosti občine,
– zagotavlja ustanovitelju podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter statistične namene,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
VII. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA
28. člen
Splošne akte javnega zavoda sprejema svet javnega zavoda ali ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov javnega zavoda se določi s pravili javnega zavoda.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Javni zavod je pravni naslednik Vzgojnovarstvenega zavoda Krško, p.o., ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Krškem, pod svojo vložno številko in prevzame vse pravice in obveznosti tega javnega zavoda.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uskladitvi ustanovitvenih aktov javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Občini Krško, ki ga je sprejela Skupščina občine Krško na seji dne 9.7. 1992, objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/92.
Javni zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe javnega zavoda v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo naloge organov javnega zavoda obstoječi organi.
31. člen
Ravnatelju javnega zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Pred iztekom mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenem z zakonom.
32. člen
Ravnatelj javnega zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno v zvezi z vpisom sprememb v sodni register, ter ostale naloge, da javni zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet javnega zavoda v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
33. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 028-9/97-1/18
Krško, dne 4. septembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.
