Na podlagi 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95 in 35/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Osilnica na 27. seji dne 20. 8. 1997 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/88 ter Uradni list RS, št. 2/92 in 43/94) in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 8/88 in Uradni list RS, št. 43/94), ki veljajo na prostoru Občine Osilnica na podlagi drugega odstavka 22.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in se nanašajo na:
– dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo posegov na prva območja kmetijskih zemljišč,
– opredelitev novih območij varstva naravne in kulturne dediščine,
– določitev območja novih vodnih virov,
– določitev načinov urejanja prostora,
– pripravo programske zasnove za lokacijski načrt lokalne ceste Osilnica–Kočevska Reka za odsek Čačiči–Dragarji.
Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom:

V poglavju 5. Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitve, varstva dobrin splošnega pomena in okolja se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Status mejne občine in demografsko ogroženega območja omogoča občini zagotavljanje virov financiranja, ki bodo lahko ob smotrnem izkoriščanju naravnih in ustvarjenih danosti omogočili hitrejši razvoj, kvalitetnejšo osnovo za življenje in s tem zadržanje domačega prebivalstva v občini.
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali:
1. Demografski razvoj bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni prirast prebivalstva ostajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva bomo koncentrirali v centru občine oziroma na Selih pri Osilnici.
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in dejavnosti (sekundarne, tercialne in kvartarne).
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo izboljšali prometno povezanost teh krajev z ostalimi naselji, uredili osnovno komunalno opremo ter povečali kapacitete osnovne dnevne preskrbe.
4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem in zaščite te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji v občini ter izven nje,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritete naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (naselju občinskega pomena ter oskrbnih centrih):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo osnovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar pa bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij naselij in revitalizacij jeder ter dopolnili kompleks stanovanjske gradnje na Selih pri Osilnici.
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
– za dejavnosti sekundarnega sektorja ohranjamo območje sedanjega industrijskega kompleksa LIV,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih vaških oskrbnih centrov ter s prenovo vaških jeder in jedra Osilnice. Dodatne površine bomo zagotavljali predvsem za potrebe turistične ponudbe, in sicer v Osilnici.
– v ruralnem prostoru bomo razvijali kmetijstvo ter gozdarstvo ter z njimi povezane turistične aktivnosti ter dejavnosti, ki osnovno ponudbo dopolnjujejo.
č) Usmeritve razvoja turističnih kapacitet:
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj turističnih kapacitet so:
– turistične sobe – prenočišča bomo pridobili z revitalizacijo starejših objektov in predelavo stanovanjskih objektov v posameznih naseljih. V ta namen bomo pripravili poseben program revitalizacije v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Visoko kvalitetna ležišča bomo zagotovili v zaključenem kompleksu na Selih pri Osilnici:
– v hribovitih območjih bomo dovoljevali gradnjo posameznih počitniških hiš znotraj naselja ob upoštevanju gabaritov in značilnih arhitekturnih elementov grajene strukture.
– kmetije, posebno v višjih legah, se bodo prednostno razvijale kot turistične kmetije s ponudbo, ki jo bomo vključili v turistični produkt občine.
d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru:
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitve, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
– Center občine – Osilnica
Naselje Osilnica se bo skupaj s Seli pri Osilnici krepilo v osrednji občinski center in sicer, kot upravno, oskrbno, kulturno in turistično središče občine.
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v centru naselja za izboljšanje turistične ponudbe. Stanovanjsko gradnjo in zagotavljanje turističnih kapacitet se usmerja v bližnje naselje Sela.
– Oskrbna centra (vasi):
Grintovec in Bosljiva Loka:
Funkcijo oskrbnih centrov s poudarjeno turistično funkcijo prevzemata naselji Grintavec in Bosljiva Loka. V obeh naseljih se predvidijo površine za kopališče z možnostjo ureditve manjšega šotorišča – kampa ter površine za oskrbne dejavnosti. Površine za stanovanjske namene bomo zagotavljali le za naravni prirast in v tej povezavi tudi za razvoj turistične in proizvodne dejavnosti.
– Oskrbni center (vas) Papeži na severozahodnem delu občine bomo povezali z zaledjem z novo lokalno cesto in omogočili razvoj dejavnosti povezane predvsem z interesi domačega prebivalstva in naravnih možnosti.
– Ostala naselja:
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja in imajo stagnacijo oziroma zmanjševanje števila prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širili, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij.
5.2. Raba in preobrazba prostora
Do leta 2000 se ne bo bistveno spremenilo medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča. Spremembe bodo najmočnejše v hribovitih območjih, kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč najmočnejša, zato bomo v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno pozornost in z agrooperacijami preprečevali zmanjševanje kmetijskih površin. V nižinskem delu občine bodo izvedene agromelioracije. Tu je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva in varstva narave ter zagotovitev sredstev za izvajanje agromelioracijskih del. Posebno pozornost bomo namenili uskladitvi interesov lastnikov gozdov in območjem varovalnih gozdov ter ponovno preverili meje le teh.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v strnjena naselja in tako prosta zemljišča v teh naseljih čimbolj izkoristili, kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranili. Gradnjo bomo prioritetno usmerjali na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje izven ali ob robu sklenjenih (zaokroženih) kompleksov.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter ob spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnješe rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti, z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč.
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi prejšnjih usmeritev in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev – karta št. 1.
Za območja zaraščanja bomo v sodelovanju s kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki določili dolgoročno namensko rabo teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolom, deponije) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja.
5.3. Varstvo in izboljšanje okolja
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno.
Pri opredelitvi namenske rabe bomo gospodarili tako, da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Zato bomo:
– kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon, spreminjali namembnost, zaustavili bomo zaraščanje kmetijskih površin in jih ohranili za kmetijsko rabo,
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo, pri tem pa omogočili tudi gospodarsko izrabo skladno z zastavljeno politiko gospodarjenja z gozdovi,
– varovali razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo,
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že potrebno,
– kamnolom pri Mirtovičih postopno sanirali glede na degradiranost in potrebe območja,
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete,
– izvajali program urejanja prometnega režima z izgradnjo cestne povezave med Kočevsko Reko in Osilnico.
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo:
– dogradili čistilno napravo z osnovnim kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njihovo trajno obratovanje za naselje Osilnica in Sela, za ostala naselja pa čiščenje odpadnih vod uredili z malimi čistilnimi napravami,
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem,
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru.
Na področju ravnanja z odpadki bomo:
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi odpadki, medtem ko bomo industrijske odpadke deponirali glede na vrsto in izvor, (reciklaža),
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirali.
– za centralno odlagališče komunalnih odpadkov se bomo dogovorili skupaj z Občino Kočevje,
– uvedli stalni odvoz komunalnih odpadkov in prišli na ločeno zbiranje le-teh.
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo:
– v fazi načrtovanja nove ali spremenjene rabe prostora, izgradnje ali obnove objektov za dejavnosti dosledno izvajali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.),
– vire s prekomernim hrupom sanirali na samem izvoru hrupa ali pa le-te protihrupno izolirali od ostalega okolja,
– sprejeli in izvajali občinski odlok o posebej zaščitenih območjih.
5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali predviden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost.
Dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot spodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri razpolaganju s prostorom. Predvsem bomo pri usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij in oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinske identitete in kontinuitete ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne dediščine.
Dediščino bomo varovali na naslednje načine:
– z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčlenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem;
– pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki še niso zavarovani in imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma za naravne znamenitosti;
– vodenjem in izvajanjem sanacijskih in prezentacijskih del;
– financiranjem sanacijskih in prezentacijskih del na nekaterih spomenikih in znamenitostih;
– z materialno stimulacijo investitorjem, ki prenavljajo in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike.
V kartografski dokumentaciji so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja.
5.5. Način urejanja prostora
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili:
– v okviru ureditvenih območij naselij:
– z zazidalnimi načrti bomo urejali:
· območja za stanovanjsko, turistično, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
· območja zahtevnih objektov,
· manjša območja prevladujoče rabe;
– z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
· v naselju Osilnica,
· območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
· posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali:
· že grajene dele naselja Osilnica,
· ostala naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, agromelioracijskih območij),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– prostorsko-ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor.
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Kočevje. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za uskladitev pogojev upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora.
Poglavje 4. Obvezna izhodišča republike in občine se spremeni in glasi: obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planskega akta:
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000:

------------------------------------------------------------------------------------
Področje:                          Obvezno izhodišče:
------------------------------------------------------------------------------------
Kmetijstvo                         – območje kmetijskih zemljišč, 
                                   trajno namenjenih kmetijski proizvodnji 
                                   (1. območje kmet. zemljišč)
Gozdarstvo                         – območje varovalnih gozdov
Vodno gospodarstvo                 – območja pomembnejših vodnih izvirov in 
                                   zajetij pitne  vode
                                   – razmestitve zbiralnikov vode
Rudarstvo                          –
Naravna in kulturna
dediščina:                         – območja varstva naravne dediščine
                                   – območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši 
                                   kulturni spomeniki)
Sanacija naravnih virov            – sanacije območij onesnaženega zraka
Poselitev                          –
Promet                             – magistralno cestno omrežje (magistralne ceste, 
                                   regionalne ceste)
Energetika                         – magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 
                                   110 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske 
                                   postaje 400/xkV 220/x kV, 110/x kV)
                                   – omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda
------------------------------------------------------------------------------------
2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:
------------------------------------------------------------------------------------
Področje                           Obvezno izhodišče
------------------------------------------------------------------------------------
Vodno gospodarstvo                 – zasnova drugih virov
                                   – zasnova drugih podtalnic
                                   – druga zajetja
                                   – primarni vodovodi
                                   – odseki regulacije vodotokov
Gozdarstvo                         – gozdovi posebnega nomena
Rudarstvo                          – zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz)
Naravna in kulturna
dediščina                          – zasnova varstva naravne dediščine (naravni 
                                   rezervati,  naravni spomeniki, spomeniki 
                                   oblikovane narave)
                                   – zasnova varstva kulturne dediščine (drugi 
                                   kulturni  spomeniki)
Sanacija naravnih virov            – zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne 
                                   vode z  zmogljivostjo pod 10.000 EE (druge 
                                   čistilne naprave)
                                   – zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za 
                                   tranzit odpadne vode
Poselitev                          – pomembnejše lokalno središče
                                   – zasnova ureditvenih meja območij naselij 
                                   (zakonska obveza)
Promet                             – zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste
Energetika                         – zasnova energetskega omrežja (35 in 20 kV 
                                   daljnovodi,  razdelilne transformatorske postaje 
                                   x/0,4 kV)
------------------------------------------------------------------------------------

Doda se novo poglavje 8. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki glasi:
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine,
– dolgoročna strategija razvoja občine,
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest,
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Osilnica in ostalih naselij v občini,
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema,
– ovrednotenje območij varovalnih gozdov,
– celovit razvoj podeželja in obnova vasi.

V poglavju 6. Urejanje prostora in varstvo okolja se posamezna podpoglavja (točke) delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
6.1. Cilji urejanja prostora in varstva okolja
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem obdobju.
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa je disperzna urbanizacija.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili mrežo odvajanja odpadnih voda.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Glede na nekatere nedorečenosti pri prostorskih sestavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske dokumente.
Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrični razvoj občine, predvsem krepitev centra občine in oskrbnih centrov (vasi) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru.
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1. območja.
Preko gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo zagotovili naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj kvalitetna zemljišča na že začetem stanovanjskem kompleksu Sela pri Osilnici.
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali območja vodnih virov.
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbenega sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite.
Občina Osilnica bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev.
6.2. Namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora:
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov izvajali v Osilnici s Seli kot občinskem središču ter v Grintovcu in Bosljivi Loki ter Papežih.
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje neposrednih posegov v prostor.
6.2.1. Namenska raba površin
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili 3,79 ha s prvega območja kmetijskih zemljišč.
6.2.2. Vodnogospodarske ureditve
Redno bomo vzdrževali reko Kolpo in njene pritoke na območju občine ter vodnogospodarske objekte.
Pri vseh posegih v prostor bomo dosledno upoštevali določila odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 7/84, 40/89 in Uradni list RS, št. 53/93), s katerim so zavarovani naslednji vodni viri: izviri Ribjek, Belica, Padovo, Križmani 1 in 2, Bezgovica, Bezgarji, Papeži, Žurge, Srobotnik in Borovec, vrtini R-1 v Ribjeku in KR-5 Kočevska Reka ter Mirtovički potok.
6.2.3. Kmetijske ureditve
Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji,
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca,
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč,
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje,
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem turistične ponudbe na kmetih.
Pri tem bomo s stimulativnimi ukrepi ob upoštevanju sposobnosti pridelave in tržnega povpraševanja pospeševali pridelavo hrane za potrebe lokalnih turističnih obratov.
Na območjih kmetijskih zemljišč z oznako A 37 – Žurge, A 38 – Bezgarji, A 39 – Papeži, A 29 – Križmani in A 40 – Osilnica bomo izvedli agromelioracije, za ostala območja občine pa pripravili strokovne podlage za uvedbo le-teh v Agrarni skupnosti Grintovec in ostalih agrarnih skupnosti v Občini Osilnica.
6.2.4. Gozdarske ureditve
Skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti ter varstvene ukrepe v območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo za sedaj evidentirane površine v zaraščanju dorekli, katere površine se rekultivirajo in razvrstijo v kmetijske oziroma gozdne površine,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.
Zaradi velikih površin varovalnih gozdov bo Zavod za gozdove RS najkasneje v enem letu pripravil strokovne podlage opredelitve območij varovalnih gozdov, opredelil način varovanja ter skupaj z občino in lastniki gozdov dogovoril za njihovo racionalno gospodarjenje.
6.2.5. Pridobivanje kamnitih materialov
Določili bomo upravljalca kamnoloma pri Mirtovičih. Nadaljnje izkoriščanje lahko poteka le tako, da bo zagotovljena sprotna sanacija izkoriščenih delov kamnoloma.
6.3. Razvoj dejavnosti v prostoru:
6.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Občina bo pridobila zemljišča predvsem za organizirano gradnjo:
– za stanovanjske potrebe na Selih pri Osilnici,
– za razvoj oskrbnih dejavnosti in turističnih objektov ter
– komunalno in cestno infrastrukturo.
Površine z mejo območij, namenjenih za kompleksno graditev, so določene v grafičnem delu 1:5000.
Urejanje stavbnih zemljišč obsega različno stopnjo komunalne opreme:
– obstoječa naselja pretežno individualnih hiš bodo dograjevana z manjkajočimi komunalnimi napravami,
– stavbna zemljišča za razvoj drugih dejavnosti bodo polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda.
Za nadaljnjo delo na področju pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja minulih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev.
6.3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali na sedaj opredeljenem območju tovarne Liv, kjer bomo v okviru prostorskih možnosti umeščali dodatne programe.
Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali.
6.3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti
Nove površine za trgovsko ponudbo bomo zagotovili v centrih posameznih naselij, in sicer predvsem v Osilnici, Grintovcu, Bosljivi Loki ter Papežih, obstoječe površine pa se posodobi. Trgovine se kombinirajo še z ostalimi programi kot je gostinstvo, prodaja spominkov ali dajanje turističnih informacij.
Razvijali bomo stacionarni turizem (od 100–150 ležišč), in sicer s preureditvijo in dograditvijo obstoječih stanovanjskih ali drugih objektov ter revitalizacijo zapuščenih objektov, za kar se pripravi poseben program. Nove turistične komplekse bomo uredili v bližini že ustvarjenih turističnih centrov, in sicer v Selih pri Osilnici, Grintovcu in Bosljivi Loki.
Tranzitni oziroma prehodni turizem bomo vezali na naslednje vrste ponudbe: izletništvo, aktivnosti na vodi, športna tekmovanja ali druge prireditve, raziskovalne dejavnosti ipd.
6.3.4. Prostorski razvoj kvartarnih dejavnosti
6.3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Za izvajanje nepopolnega osnovnošolskega programa bomo zagotovili optimalnejše pogoje s posodobitvijo šolskega objekta.
Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega varstva v vrtcu ter z organiziranjem oblik družinskega varstva.
6.3.4.2. Kultura
Kulturne dejavnosti se bodo odvijale v 1. fazi pretežno v osnovni šoli Osilnica, delno pa tudi v gasilskih domovih posameznih naselij. Zgradili bomo večnamenski objekt za kulturne, izobraževalne in druge prireditve v jedru Osilnice.
6.3.4.3. Šport
Dovoljevali bomo ureditve za rekreacijo v naravi (peš- poti, konjeniške steze, kopališča ipd.), objekte za potrebe teh dejavnosti pa v ureditvenih območij naselij. Turistično ponudbo bomo dopolnili z manjšimi raznolikimi športnimi napravami v za to namenjenih območjih.
6.3.5. Infrastruktura
6.3.5.1. Cestno omrežje
Za boljšo prehodnost področja občine in njeno navezanost na širši prostor bomo izvedli naslednje posege:
– gradnjo lokalne ceste Kočevska Reka–Osilnica na odsekih Zg. Čačič–Dragarji in Zg. Čačič–Sela pri Osilnici,
– modernizacijo odseka regionalne ceste med Zamostom in Mirtoviči na odsekih Zamost–odcep za Malinišče, Mirtoviči–Bosljiva Loka ter skozi vsa naselja,
– posodobitev in rekonstrukcija lokalnih cest: L 3613 Žurge–Belica–Bezgarji, L 3612 Podvrh -
Zg. Čačič–Križmani in L 3610 Grivac–Petrina.
Za lokalno cestno povezavo Ribjek–Padovo–Zgornji Čačič bomo pripravili valorizacijo prostora in preverili potek trase.
Elementi cest se prilagodijo predpisanim standardom, na težjih terenih pa se upoštevajo minimalni normativi.
Za potrebe nemotenega pretoka blaga in storitev preko meje države bomo uredili maloobmejni prehod Osilnica – Zamost.
6.3.6. Energetika
6.3.6.1. Oskrba z električno energijo
V dolini reke Kolpe bomo odstranili daljnovode, ki potekajo preko ozemlja sosednje države ali so navezani na energetski sistem Elektroprimorje. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo bomo zgradili nove 20 kV daljnovode z navezavo na energetski sistem, ki ga upravlja JP Elektro Ljubljana PE Elektro Kočevje.
6.3.6.2. Oskrba z naftnimi derivati
Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo določili lokacijo za bencinski servis.
6.3.7. Komunalni vodi in naprave
6.3.7.1. Vodovod
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
1. nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo namenili:
– za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih vodnih virov,
– za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov,
– hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potrebe določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje vodnih virov:
2. obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo;
3. nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokalnih vodovodih;
4. skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda,
5. obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih lastnikov,
6. dopolnili bomo odlok o zaščiti vodnih virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem.
6.3.7.2. Kanalizacija
Kapaciteta čistilne naprave poleg Liva bo z dograditvijo omogočala čiščenje odpadnih vod naselij Osilnica in Sela vključno z novim stanovanjskim območjem.
Čiščenje odpadnih voda v ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi čistilnimi napravami.
6.3.7.3. Zveze
Za deficitarna področja je predvidena ojačitev radijskih signalov.
Z zamenjavo obstoječe ATC Osilnica z novo bomo zagotovili povečanje števila telefonskih priključkov. Nove telefonske linije se izvedejo kabelsko. Obstoječe tt linije, ki potekajo izven meje države, bomo prevezali na območje Občine Osilnica.
Uredili bomo kabelsko televizijo, mobilno telefonijo ter omogočili dostop sistema ISDN ter FRAMERELAY.
6.3.7.4. Pokopališča
Razširili bomo pokopališče v Osilnici ter uredili ostala pokopališča s poslovilnimi objekti.
6.3.7.4. Odlagališča odpadkov
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov se bomo dogovorili skupaj z Občino Kočevje. Uvajali bomo ločeno zbiranje odpadkov, ter tako zmanjšali količino le-teh.
Naslov točke 5.2.4. Načini urejanja s prostorskimi izvedbeni akti in poselitev se spremeni v 6.4. Načini urejanja prostora in se glasi:
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanja in izboljšanja okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih zemljišč. Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje za kmetijska in gozdna zemljišča ter naselja, ki se ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti,
2. zazidalni načrt stanovanjske cone Sela pri Osilnici,
3. ureditvene načrte:
– jedra Osilnica,
– za sanacijo kamnoloma Mirtoviči,
4. lokacijske načrte:
– za gradnjo lokalne ceste Kočevska Reka–Osilnica:
– odsek Dragarji–Padovo–Zgornji Čačič,
– za gradnjo lokalne cestne povezave Ribjek–Čačič.
– za sanacijo lokalne povezave Kuželj–Mirtoviči na odseku Sv. Ana–Mirtoviči.
Doda se novo poglavje 6.5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč
Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč:

------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje-lokacija      Poseg                                     Namen      Način       Površina     Kriterij
                                                                posega     urejanja    ha       pravičenosti
                                                                                                      posega
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bosljiva Loka         širitev naselja, turizem                  s, t       PUP         0,36               d
Grintovec             kamp, šotorišče                           t          PUP         0,33               b
                      širitev naselja, proizvodnja, turizem,    s, t, p    PUP         1,40               b
                      stanovanja, kopališče                     t                      0,20               b
Zg. Čačič             širitev naselja                           s          PUP         0,50               d
Sela pri Osilnici     turizem                                   t          PUP         0,60               b
                      carinski plato                            i          PUP         0,40               d
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                                                                 3,79
------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Doda se novo poglavje 6.6. programske zasnove, ki glasi:
A. Programska zasnova za izdelavo lokacijskega načrta Lokalna cesta Kočevska Reka–Osilnica – odsek Dragarji–Zg. Čačič
1. Opredelitev območja urejanja
1.1.Splošno
Cestna povezava Osilnica je z dopolnitvami in spremembami dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 8/88 in Uradni list RS, št. 2/92 in 43/94) opredeljena kot prednostna naloga pri izgradnji pomebnejših cest na območju takratne občine. Povezava je pomembna predvsem zaradi izboljšanja komunikacij za predel Občine Osilnica in nadalje v povezavi z regionalno cesto Osilnica-Čabar. Cestni odsek v dolžini 6,2 km se prične s priključitvijo na obstoječo traso ceste pred Dragarji ter konča v Zgornjem Čačiču. Na predelu Strme rebri se v fazi posebnih strokovnih podlag variantno obdela potek ceste.
1.2. Površina in meja urejanja
Nova cestna povezava je predvidena po naslednjih zemljiščih oziroma delih zemljišč: 1080/1, 2215/4, 2214/2, 2217/4, 2217/3, 2217/2, 3542 pot, 2218, 2219, 2215/5, 2223, 2224, 2225, 2216/16, 2215/20, 2215/14, 2226, 2227, 2232/2, 2232/1, 2231, 2206, 2207, 2213, 2212, 2211, 2210, 2209, 2208, 2207, 2206, 2188, 2187, 2186, 2185, 2184, 2183, 2182, 2181, 2169, 2168, 3545 pot, 2233, 2234, 2581, 2597, 2583, 2582, 2584/1, 2585, 2579, 2580, 2569, 2567, 2568, 2565, stp. 119 in stp. 121 vse k.o. Osilnica.
Območje dodatne variantne obdelave trase ceste je prikazano v kartografski dokumentaciji.
2. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru
Trasa poteka v začetnem delu po zahtevnem predelu stene Bezgavske planine, in sicer od km 0.0 do km 2.6 nato pa že preide na zgornji plato stene. Na tem delu se izvedejo serpentine, za zmanjšanje posegov pa se predvidijo oporni zidovi in kaštalete. V km 2.7 se cesta priključi na obstoječo gozdno pot ter se po njej nadaljuje do km 2.9, kjer zopet preide v pobočje ter se nato zopet priključi zopet na gozdno pot ter se po njej z manjšimi odstopanji nadaljuje do km 4.8, nato pa do km 5.2 ponovno poteka po novi trasi.
Potek trase je v mešanem profilu, to je delno v useku delno na nasipu, posebno v strmih predelih. Dostopi do gozdnih parcel se izvedejo po potreb, v predelih, kjer to teren dopušča.
3. Zasnova namenske rabe prostora
Cesta mora biti projektirana za računsko hitrost 40 km/h. Največji dovoljeni vzpon je 12%. Vozna pasova se projektira na širino 2 x 2,5 m, izvedejo se mulde oziroma utrjene bankine.
Na cesti se oblikuje panoramske ploščadi, kjer je to smiselno zaradi težkega terena, na zgornjem platoju ob ravnici pa počivališče. Ploščadi in zaščitne ukrepe brežin se dodatno oblikuje.
Pri poteku ceste skozi naselje Zg. Čačič se uredijo tudi ostale javne površine naselja.
Za izvedbo ceste skozi vas Zg. Čačič se odstrani stanovanjski objekt Zg. Čačič na zemljišču s p.št. 121 k.o. Osilnica.
4. Tangence ceste z infrastrukturnim omrežjem
4.1. Komunalna infrastruktura
– Varstvo vodnih virov in vodnogospodarske ureditve:
Za zaščito vodnih virov in podtalnice se izvede meteorna kanalizacija in delno čiščenje voda.
Na območju Strme rebri je potrebno hudourne vode speljati po najkrajši poti preko ceste v obstoječe hudourne grape (koritnice, in prepusti).
V km 1,4 do 1,5 poteka trasa po robu območja potencialnih snežnih plazov, zato je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje ceste.
Od km 2,8 do km 4,8 poteka trasa po povirnem delu potoka, ki se izliva v Čabranko, ter po zakraselem območju. Na tem poteku je potrebno izvesti kontroliran iztok meteorne vode s cestišča z lovilci olj in maščob ali manjših usedalnikov (V(max) = 0,5 – 1,0 m3), ki zagotavljajo grobo usedanje in zadrževanje možnih polutantov. Usedalniki naj se uredijo v manjših vrtačah in obložijo s težje prepustno zemljino v debelini nekaj 10 cm.
Dimenzioniranje propustov in usedalnikov se izvede po vodnogospodarskih smernicah (VGI, p.o. november 1995, št. C-475/1).
– Kanalizacija:
Tangenc ni, izvede se meteorna kanalizacija.
4.2. Električno omrežje
Tangence električnega omrežja so na zgornem delu Strme rebri, prestavitev daljnovoda se predvidi v lokacijskem načrtu.
4.3. Tk omrežje
Trasa ceste tangira obstoječ medkrajevni telefonski kabel. Na mestih križanja ga je potrebno ustrezno zaščiti ali prestaviti.
5. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Odbojne ograje naj bodo lesene in oblikovane. Namesto brežin se v največji možni meri uporabijo oporni zidovi iz avtohtonega kamna predvsem na delu Strme rebri.
Pred naseljem Zg. Čačič se namesto nasipa izvede oblikovan most. Ves odvišni material se mora odvažati in deponirati na drugi lokaciji. Razgledne ploščadi se uredijo na lokacijah, ki se določijo v lokacijskem načrtu. Na ploščadi je dovoljena postavitev oglasnih turističnih tabel ter košev za odpadke. Drugih objektov ni dovoljeno postavljati.
6. Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Na mestih približevanja ceste stanovanjskim objektom naselja Zg. Čačič je potrebno izvesti protihrupne ograje in goste zasaditve kot ukrepe za zmanjšanje nivoja hrupa in emisij škodljivih plinov. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vse normative varovanja okolja, tako glede emisij hrupa, škodljivih plinov in drugih škodljivih emisij v okolje.
V lokacijskem načrtu je potrebno predvideti način gradnje za čimvečje varovanje obstoječe gozdne mase ter preprečevanje drsenja materiala po pobočju. Vsa drevesa ob trasi, ki jih zaradi gradnje ni potrebno posekati, je potrebno zavarovati pred morebitnimi poškodbami.
Na delih, kjer bodo s cesto presekane poti divjadi, je potrebno cestno telo zavarovati z ustrezno ograjo ter izvesti kontrolirane prehode divjadi.
7. Faznost izvajanja
Gradnja ceste bo predvidoma potekala v eni fazi.
8. Grafični prikaz

Poglavje 9. Kartografski del se preimenuje v Grafične priloge in glasi:
Kartografski del sestavljajo naslednje karte:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih operacij
II. Zasnova vodnega gospodarstva
III. Zasnova naravne in kulturne dediščine
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežja
VI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova elektroenergetskega omrežja
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev ter načinov urejanja
IX. Zasnova osnovne rabe prostora Občine Osilnica do leta 2000
Kartografska dokumentacija: Prikazuje naslednje vsebine na preglednih katastrskih načrtih M 1: 5000 za celotno območje občine na parcelno natančnost:
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo
2. Vodno gospodarstvo
3. Naravna in kulturna dediščina
4. Rekreacija v naravnem okolju
5. Območja sanacij
6. Urbano omrežje
7. Prometno omrežje in omrežje zvez
8. Energetsko omrežje
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč
11. Namenska raba prostora – stanje

Novo poglavje 10. Hramba grafičnih prilog se glasi:
Grafične priloge – kartografski del in dokumentacija je izdelana v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v prostorih Občine Osilnica, po en izvod pa na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko planiranje Ljubljana ter Upravni enoti Kočevje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.