Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, št. 18/93 in 47/93) ter 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95 in 35/95) je Občinski svet občine Osilnica na 27. seji dne 20. 8. 1997 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Osilnica – dopolnjenih 1996 (Uradni list RS, št. /97) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Osilnica, ki jih je izdelal TOPOS, d.o.o. Dolenjske Toplice pod št. PIA-2/96 v juliju 1997 na podlagi posebnih strokovnih podlag za PUP za Obkolpje (PUP 4 – izdelovalec Urbanistični inštitut RS Ljubljana, 1994) ter določajo:
– skupne pogoje poseganja v prostor,
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje objektov,
– merila in pogoje za zunanje in druge ureditve,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter zveze,
– merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.

Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev iz prejšnjega člena so posebne strokovne podlage PUP za Obkolpje – PUP 4 (Uradni list RS Ljubljana, 1994), strokovne podlage varstva naravne in kulturne dediščine za območje urejanja PUP Kolpa (izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, januar 1995), soglasja oziroma mnenja pristojnih organov, organizacij in skupnosti ter kartografski del v M 1: 5000, izdelan na katastrski osnovi.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu.

Po tem odloku se ureja območje Občine Osilnica z naslednjimi naselji:
Belica, Bezgarji, Bezgovica, Bosljiva Loka, Grintovec pri Osilnici, Križmani, Ložec, Malinišče, Mirtoviči, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Papeži, Podvrh, Ribjek, Sela, Spodnji Čačič, Strojiči, Zgornji Čačič in Žurge.
Meje ureditvenih območij naselij so prikazane v kartografskem delu odloka, na PKN 1:5000.

V ureditvenih območjih vasi ob Kolpi in ostalih vaseh:
V vaseh se naj:
– razvija kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za bivanje,
– postavlja nove objekte le v območja vasi, kot zgostitev sedanje pozidave ali na obrobja vasi tako, da ne načenjajo sklenjenih in skladnih vaških silhuet, robov, vedut,
– umešča programe, ki bodo pripomogli k boljši preskrbi in kulturnemu življenju krajev,
– razvija domača ter druga obrt in dejavnosti ob pogoju, da ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod,
– ohranja in sanira posamezne stare kvalitetne objekte oziroma celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo bivanja, lahko pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz prejšnje alinee.

Vasi ob Kolpi naj se intenzivneje navežejo na prostor ob Kolpi z:
– razvijanjem turizma na kmetih,
– umeščanjem spremljajočih dejavnosti, ki sodijo k turistično-rekreativnim kapacitetam, v obstoječe neizkoriščene objekte v vaseh,
– ureditvijo (predvsem) pešpoti do vode in vseh potrebnih označb,
– ohranitvijo čimbolj naravnih in neokrnjenih bregov Kolpe,
– ureditvijo kopališč in kampov na mestih, ki so za to predvidena.

V počitniškem naselju:
Počitniško naselje naj bo zaokrožena enota, oblikovana kot del vasi z zidanimi objekti (kot so predpisani za vasi). Objekti se umestijo neposredno ob grajeni strukturi naselja in se lahko pojavlja tudi kot mešano stanovanjski in počitniški objekti. Počitniško naselje se umesti na predvidene površine za stanovanjsko gradnjo v Selih pri Osilnici.
Lastniki počitniških objektov morajo objekte graditi kot posteljne kapacitete za širšo ponudbo. Objekte za oddih le za lastne potrebe ni dovoljeno umeščati.

Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč:
Ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega prostora kot: gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami.
Posegi v sklenjene komplekse 1. območja kmetijskih zemljišč niso dovoljeni.
Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne alternativne rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe kmetijske dejavnosti.

Gradnja objektov v območjih gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatov) in varovalnih gozdov ni dovoljena.
Izjemoma so dopustni posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom (oprema v raziskovalne namene, predstavitvene table za gozdove s posebnim namenom, markiranje pešpoti skozi varovalne gozdove…)
Gradnja infrastrukturnih objektov skozi gozdove s posebnim namenom ni možna. Izjemoma je možna gradnja infrastrukturnih objektov skozi varovalne gozdove, po predhodno izdelani študiji presoje vplivov na okolje in soglasju s strani Zavoda za gozdove.
Infrastruktura v gozdovih se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da se čim manj prizadenejo gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo.
S predpisom, s katerim se gozd razglasi za gozd s posebnim namenom ali varovalni gozd, se določijo podrobnejši režimi gospodarjenja.

Območja urejanja so v naseljih razvrščena po namembnosti v:
– območja za stanovanja “S”,
– območja za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih “SK”,
– območja za jedro/centralne in oskrbne dejavnosti ter stanovanja “J”, “SO”,
– območja za stanovanja s poslovnimi dejavnostmi “SP”,
– območja za proizvodnjo “P”,
– območja za cerkev in pokopališče “CP”,
– območje za počitniško naselje “PČ”,
– območja za rekreacijo, športna igrišča “R” ter
– območje mejnega prehoda – carinski plato “MP”.
Na območjih za stanovanja (“S”) so dovoljene gradnje novih in nadomestnih stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za stanovanja in nočitvene kapacitete ter prenove obstoječih objektov.
Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih (“SK”) so poleg objektov iz prejšnjega odstavka dovoljene spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za potrebe turizma na kmetih. Dovoljene so tudi druge dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin in ne povzročajo emisij v okolje nad mejnimi vrednostmi, določenimi za stanovanjska območja.
Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma jedra vasi (“J, SO”) so poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje novih, dozidave ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih in kulturnih dejavnosti ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov za navedene dejavnosti ob pogoju, da je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
Na območjih za stanovanja in obrt (“SO”) je poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod.
Na območju za proizvodnjo (“P”) se ohranja proizvodna dejavnost, objekti se lahko gradijo ali adaptirajo po pogojih, ki veljajo za poslovne objekte.
Območja s cerkvijo in pokopališčem (“CP”) se ohranjajo; ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovnih objektov je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati značilnostim terena.
Na območju mejnega prehoda ob Čabranki (“MP”) se lahko umesti specifični program mejnega prehoda s Hrvaško s potrebnimi površinami za carinjenje in spremljajoče dejavnosti.

Stanovanjski in gospodarski objekti
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic praviloma 1: 1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet in nadstropje ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in mansarda oziroma podstrešje.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 40 do 50 stopinj.
Kritina mora biti temne barve (opečna, temna betonsko siva, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Dovoljeni so čopi in strešna okna, frčade pa le centralno na fasadi, nad glavnim vhodom ali več manjših, kjer skupna širina ne preseže 1/3 dolžine objekta.
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v odtenkih od ubito bele do oker rumene ali opečno rdeče barve. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.
– Sušilnice in prostostoječi stolpni silosi so dovoljeni le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.
– Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji.

Poslovni objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic praviloma 1: 1,4.
– Etažnost je lahko pritličje, pritličje in nadstropje, pritličje in mansarda.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in višino kapi največ 4 m ter naklonom 40 do 50 stopinj. Enokapna ali ravna streha je dovoljena le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske objekte, določeni v 11. členu.
Montažni objekti kot so kioski, objekti na kopališčih, imajo lahko tudi enokapno ali ravno streho.
– Fasade naj bodo svetle barve (v odtenkih od ubito bele do oker ali opečne), lahko v kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.

Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve:
Avtobusna postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti študijo.
Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu) in ozelenjena z avtohtonim zelenjem.
Ostale javne ureditve naj bodo poenotene; javne površine naj bodo tlakovane z granitnimi kockami ali naravnim kamnom (najbolje avtohtonim), uporabi naj se enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).

Apartmaji, avtokamp, kamp šotorišče:
Prostor za avtoprikolice in šotore naj bo ozelenjen in neizpostavljen, ohrani naj se naraven prostor, brežine se lahko le izjemoma preoblikujejo v zatravljene terase.
Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo h kmetijam kot dodatna ponudba kmečkega turizma in ne smejo segati na kmetijske površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi.
Sanitarije in recepcija za potrebe apartmajskega naselja, avtokampa ali kampa naj se uredi v obstoječih objektih na kmetijah. Ponudba se lahko dopolni s trgovino ali internim bifejem, travnatim igriščem ter ostalimi potrebnimi programi. Parkirišča morajo biti ozelenjena.
Če spremljajočih programov ni možno urediti v obstoječih objektih, naj bo objekt razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način.
Apartmaji naj se oblikujejo kot poenoteni objekti drobnega merila (lahko leseni, temne barve ali tradicionalni, zidani) in obvezno s temno kritino.
Izven sezone se morajo avtoprikolice iz avtokampov odpeljati izven območja neposrednega brega Kolpe.
Postavljanje avtoprikolic izven za to namenjenih območij ni dovoljeno.

Kopališča:
Naravni prostor je treba ohraniti. Parkirišče naj bo po možnosti ozelenjeno.
Prostori za sedenje, travna igrišča, čolnarna ter drugi programi naj bodo oblikovani po enotnem projektu. Za naštete ureditve je dovoljena le uporaba lesa (za tlakovanje, dostop do vode, čolnarna) ali izjemoma prodnato nasutje.
Objekt naj bo razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način.

Vrtovi, sadovnjaki, brežine:
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način. Steklenjaki ali plastenjaki niso dovoljeni na izpostavljenih mestih.
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom.
Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Rekreacijske površine:
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini kampov in naselij se lahko izvedejo tudi trim steze, sprehajalne pešpoti, poti za jahanje, ob Kolpi in Čabranki pa privezi za čolne.
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti s ceste. Parkirišča naj bodo utrjena in zatravljena ali v makadamu, le izjemoma so lahko tlakovana ali asfaltirana. Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni.

Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov ter
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. Velikost parcele za stanovanjsko hišo je praviloma največ 800 m2, za kmetijo pa 2000 m2.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov.

Na varovanih območjih naravne in kulturne dediščine je treba upoštevati naslednja merila in pogoje:
– posegi niso dovoljeni v varovanih območjih dediščine, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, če je predvideni objekt/ureditev v neskladju z režimi varovanja,
– posegi so izjemoma dopustni, če je predvideni objekt/ureditev skladna z razvojnim programom v območju dediščine in skladna z določili varstvenih režimov ter drugih predpisov,
– za posege na objektih kulturne in naravne dediščine je treba pridobiti mnenje pristojne strokovne službe in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici,
– na reki in njenih pritokih ter v ožje varovanem območju reke je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali prizadel svojevrstnost naravne dediščine. Obnova mlinov, jezov in žag ter energetska izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni režim. Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za VNKD.

Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– Rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti stare oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih nadomestiti z novimi, enako oblikovanimi.
Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste.
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca. Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno dvoprekatno greznico na praznjenje.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi.
Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob.
Odplake iz gospodarskih poslopij je treba odvajati v vodotesno gnojno jamo. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje morajo biti predvidene in izvedene podzemno in pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.

Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.

Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z odloki določeni varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega upravnega organa.
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem drugih širših interesov.

Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu nekdanjih mlinov in žag.
Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.
Odvažanje proda iz struge reke ni dovoljeno razen zaradi vzdrževanja vodnega režima.

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča prekomernih emisij v zrak, tla in vodo, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.

V posameznih naseljih je potrebno pri odobritvi posegov v prostor poleg splošnih meril in pogojev iz predhodnih členov tega odloka upoštevati še naslednje pogoje:
Bezgarji:
– gradnja stanovanjskih objektov v jugozahodnem, zelenem robu vasi (sadovnjaki) ni dovoljena;
Zg. Čačič:
– značilne vedute proti Spodnjem Čačiču se morajo ohranjati;
Sp. Čačič:
– p.c.sv. Miklavža se naj ohranja kot prostorska dominanta;
Žurge:
– p.c.sv. Duha se naj ohranja kot prostorska dominanta ter uredi osrednje vaško jedro – trg;
Križmani:
– ohranja naj se urbanistična in arhitektonska podoba obcestne vasi (orientacija objektov, postavitev objektov na parceli);
Bosljiva Loka:
– ohranja naj se urbanistična in arhitektonska podoba vasi,
– gradnja objektov in posegi v strugo Kolpe niso dovoljeni,
– ob Kolpi se uredi kopališče, spremljajoče objekte pa se lahko locira le v naselju;
Sela pri Osilnici:
– v osrednjem starejšem delu naselja se ohranja obstoječa struktura stanovanj s kmetijskimi objekti, stanovanjski objekti se delno preuredijo v nočitvene kapacitete za turistično ponudbo,
– urejanje vzhodnega in zahodnega dela naselja se podredi objektom osrednjega dela,
– ohranja se zelena cezura med Selami in Osilnico ter značilni pogled na Čabranko,
– za stanovanjsko gradnjo se nameni območje na severnem delu naselja ob lokalni cesti v Čačič,
– ohrani se obstoječ zazidalni načrt s spremembo arhitekturnega oblikovanja, ki naj sledi elementom tradicionalne arhitekture,
– novogradnje naj bodo usmerjene v turistično ponudbo – nočitvenih kapacitet ali druge dejavnosti, ki so povezane s turističnimi aktivnostmi.
Osilnica:
– za jedro naselja se pripravi načrt revitalizacije. V pritličju objektov so dovoljene dejavnosti oskrbnega ali storitvenega značaja, nadstropja se namenijo stanovanjem ali nočitvenim kapacitetam. Vrtov za objekti v jedru ni dovoljeno pozidati,
– območje cerkve se ohranja kot dominanta naselja,
– območje Liva se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem,
– ob Kolpi, vzhodno od naselja, se uredi kopališče s kamp šotoriščem.
Ribjek:
– ohranja se njegova urbanistična in arhitektonska zasnova z dominanto p.c.sv. Egidija na robu vasi,
– za osrednji del se pripravi načrt revitalizacije,
– urejanje območja nad vasjo mora biti podrejeno značilnostim jedra naselja.
Mirtoviči:
– za sanacijo kamnoloma se pripravi ureditveni načrt, ki naj vključuje tudi sanacijo degradiranega obcestnega dela in robov naselja,
– ob Kolpi se uredi kopališče in kamp šotorišče.
Grintovec:
– urejanje vasi mora upoštevati značilne poglede z juga in zahoda,
– ob Kolpi se uredi kopališče in kamp šotorišče, sanitarije in spremljajoči objekti se uredijo v gospodarskih objektih,
– v zaledju se dovoli umestitev dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom in gozdarstvom (žaga ipd.), proizvodnjo in turizmom.
Papeži:
– možna je umestitev manjših proizvodnih obratov, po gabaritih in oblikovanju prilagojeni obstoječi pozidavi naselja.
Mejni prehod ob Čabranki:
– na ravninskem delu se uredijo minimalne potrebne utrjene površine skupaj z neizpostavljenim objektom in avtohtono zazelenitvijo.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju Občine Osilnica veljati določbe odloka o splošnem urbanističnem redu v Občini Kočevje.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Osilnica in Upravni enoti Kočevje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Kočevje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.