Na podlagi 37. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, 18/96) ter 18. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 31. seji 17. 9. 1997 sprejel

S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v RS za območje Občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: občina) natančneje določa:
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štaba, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni,
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja,
– organizacija odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnostih.
Druge naloge iz področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvajajo na podlagi zakona, enotnih temeljev in zasnove v sistemu zaščite in reševanja v RS ter ustreznih podzakonskih aktov.

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
Pristojnosti občine so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje in opremljanje organov, enot in štabov civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanj občinskega pomena,
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Naravne in druge nesreče, zaradi katerih se v občini aktivirajo sile za zaščito in reševanje so: potres, poplave, plazovi, tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje prometne nesreče, epidemije, suše in izpad komunalne infrastrukture, kolikor redne službe in podjetja niso zmožni sami obvladovati nesreče ali nezgode.
V celoti se sile za zaščito in reševanje aktivirajo v vojni.

Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno, vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno zaščito, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik civilne zaščite.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab civilne zaščite ali poverjenik civilne zaščite.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč, naslednjo aktivnost:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike, druge prostore);
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo pomoč.

Na podlagi ocen ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednje naloge zaščite, reševanja in pomoči:
– prva medicinska pomoč,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem (evakuacija),
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin ob potresu in zemeljskih plazovih,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
– reševanje ob velikih prometnih nesrečah,
– izvajanje radiološke, kemične in biološke zaščite,
– reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob drugih ekoloških nesrečah,
– reševanje ob vojaških napadih in drugih oblikah množičnega nasilja,
– odpravljanje posledic nesreč.
V miru izvajajo naloge za zaščito in reševanje podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje. Štabi, enote in službe civilne zaščite se aktivirajo v primeru večjih naravnih in drugih nesreč.

Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote civilne zaščite,
– gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije,
– enote in službe društev.

Civilna zaščita v občini deluje in je organizirana v skladu s sklepom o organiziranju enot in služb ter drugih sil za zaščito reševanja in pomoč v Občini Grosuplje.
Gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih določi župan, glede na stopnjo ogroženosti in dejavnost ustanovijo ustrezne enote in službe civilne zaščite.
Gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije poleg svojih nalog zaščite, reševanja in pomoči, opravljajo te naloge tudi za potrebe občine v skladu z zakonom za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči določi župan s sklepom.

V občini opravljajo naloge zaščite in reševanja tudi društva, ki jih določi župan s sklepom.
Finančni stroški, ki nastanejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izvajanju priprav ter druge pravice in obveznosti društev, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij določene s sklepom župana, se uredijo z medsebojno pogodbo o izvajanju nalog zaščite in reševanja.
Župan lahko v primeru potrebe pridobi tudi druga podjetja, organizacije in posameznike, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.

Enote civilne zaščite so v občini posebej organizirane in opremljene ter usposobljene sile, namenjene za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter nevarnostih.
Enote civilne zaščite se organizirajo v vseh krajevnih skupnostih ter v tistih gospodarskih družbah, podjetjih, zavodih in društvih, ki jih s sklepom določi župan na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
Splošne enote civilne zaščite organizirajo za izvajanje manj zahtevnih nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije ter krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo gasilskega društva oziroma če ti sestavi niso zadostni.
Specializirane enote civilne zaščite organizirajo za izvajanje posameznih zahtevnejših nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, večja podjetja, zavodi in druge organizacije, ter občina na podlagi ocene ogroženosti.

Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, se na območju občine imenuje:
– občinski štab civilne zaščite,
– štab civilne zaščite v krajevnih skupnostih oziroma poverjenike in njihove namestnike za civilno zaščito.
Štabe civilne zaščite, poverjenike in njihove namestnike imenuje župan s sklepom.

Operativne gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja v skladu z zakonom in uredbo Vlade RS o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito in reševanje.
Enote se popolnjujejo iz članstva prostovoljnih gasilskih društev, ki so ustrezno usposobljeni za opravljanje nalog operativne gasilske enote.

Za odkrivanje, spremljanje in obveščanje prebivalstva, gospodarskih služb, podjetij, zavodov ter drugih organizacij in organov, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč, se v občini organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
Sistem za opazovanje in obveščanje sestavljajo: opazovalno omrežje, informacijska podpora ter center za obveščanje in alarmiranje (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje).

Center za obveščanje v občini, ki ima položaj območnega centra, se organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobi v primeru večje naravne ali druge nesreče.
Regijski center za obveščanje Ljubljana, ki pokriva tudi območje Občine Grosuplje, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.

Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se v občini izvaja po programih, ki zagotavljajo temeljno in dopolnilno usposabljanje oziroma po programih, ki jih predpiše Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.

Pripadniku civilne zaščite se na njegovo prošnjo odloži usposabljanje ali posamezna vaja:
– če se zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben udeležiti usposabljanja ali vaje,
– če je ob pozivu k usposabljanju na šolanje in če ima med usposabljanjem izpit, kolokvij ali obvezne vaje,
– če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo bolan,
– če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu, oziroma zaradi drugih osebnih razlogov, zaradi katerih bi pripadnik zašel v težak položaj, če bi šel na usposabljanje.
Prošnjo za odložitev usposabljanja ali vaje je potrebno vložiti pri Upravi za obrambo Ljubljana, izpostavi za obrambo Grosuplje, v osmih dneh po prejemu poziva.

Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, v skladu s pogoji in situacijo odredi aktiviranje:
– občanov ter njihovih sredstev,
– delavcev in sredstev podjetij, zavodov ter
– drugih organizacij, štabov in enot civilne zaščite na območju občine.
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja občine.

Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo aktiviranci iz prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in reševanja.
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine.
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gre povračilo v breme gospodarske družbe, podjetja, zavoda ali druge organizacije, tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče.

Občinski svet, kot najvišji organ odločanja v občini in župan občine, imata na področju zaščite in reševanja naloge in pristojnosti določene s statutom Občine Grosuplje.

Operativno in strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljniki civilne zaščite, štabi civilne zaščite, poverjeniki za civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje operativnih enot društev, ki izvajajo določene naloge na področju zaščite in reševanja.
Poveljniki, poverjeniki in vodje enot, iz prejšnjega odstavka, ki imajo pooblastila za vodenje nalog zaščite in reševanja, morajo naloge izvrševati v skladu z zakoni in pravili stroke. Za svoje delo odgovarjajo nadrejenim oziroma županu.
Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij določi vodjo intervencij.

Občinski štab civilne zaščite ima naslednje naloge:
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju,
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira izvajanje,
– odloča o uporabi sil in sredstev,
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri odpravi posledic,
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite, reševanja in pomoči za občinski svet in župana.
Delo štaba vodi poveljnik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, služb in organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči na območju občine. Poveljnika, njegovega namestnika in člane občinskega štaba civilne zaščite imenuje župan.

Poverjenik civilne zaščite ima naslednje naloge:
– spodbuja opremljanje prebivalcev (stanovalcev, delavcev) z osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite,
– skrbi za organizacijo in izvajanje preventivnih ter drugih ukrepov za zaščito ljudi in premoženja,
– sodeluje pri organiziranju in formiranju potrebnih ekip za zaščito in reševanje v okolju, v katerem biva (KS) oziroma v katerem dela (podjetje),
– nadzoruje redno vzdrževanje zaklonišč (prostorov, objektov in naprav) ter opozarja pristojne na vzdrževanje,
– skrbi za brezhibnost sredstev in opreme (RKB zaščite, opreme za gašenje požara in reševanje iz ruševin, prve medicinske pomoči ter vseh drugih sredstev, ki se nahajajo v objektih in okolju, za katere je zadolžen),
– spremlja in opozarja prebivalce, stanovalce oziroma delavce v bivalnem in delovnem okolju na vse preteče nevarnosti, ki bi lahko ogrozile njihovo varnost in premoženje (požar, potres, poplava, eksplozija...)
– spremlja nevarnosti in organizira priprave za zaščito in reševanje v krajevni skupnosti, podjetju, zavodu ali drugi organizaciji oziroma stanovanjskem objektu,
– ugotavlja stanje in posledice ter o tem obvešča predpostavljene organe, službe in nadrejeni štab civilne zaščite,
– sodeluje z vodstvi reševalnih služb in ekip pri vodenju ter izvajanju zaščite in reševanja.

Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika občinskega štaba civilne zaščite. Njihovo vodenje mora biti podrejeno splošnim načelom vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

Strokovna, administrativna in tehnična opravila na področju zaščite in reševanja iz pristojnosti občine izvaja strokovna služba v občinski upravi.

Za neizvajanje določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakonov s področja zaščite, reševanja in pomoči, veljavnih na območju Republike Slovenije.

Pristojna strokovna služba občine, gospodarske družbe, podjetja, zavodi in druge organizacije (društva), ki v občini izvajajo naloge zaščite in reševanja, morajo v roku 60 dni od uveljavitve tega odloka uskladiti sedanjo organiziranost zaščite in reševanja z določili tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.