Na podlagi 51. in 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) ter statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 32/95 je Občinski svet občine Loški Potok na seji dne 11. 9. 1997 sprejel

S tem odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost, način in pogoje pomožnih objektov in naprav za potrebe občanov in njihovih družin na območju Občine Loški Potok, ter druge posege v prostor za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

Za objekte oziroma posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah s katerimi se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave,
– adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost (vertikalni in horizontalni gabarit in izgled objekta), zmogljivost, konstrukcijski elementi objekta, namen obstoječih objektov, ter da ne terja novih komunalnih in drugih priključkov,
– drvarnice, shrambe za vrtno orodje, garaže za en osebni avto, če ne presegajo skupne tlorisne površine 30 m2; objekt je lahko lesen ali zidan, v razmerju stranic vsaj 1: 1,5, pritličen, tipološko prilagojen, v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– pesjaki, kurniki, zajčniki in drugi objekti za rejo domačih živali, če ne presegajo 10 m2 skupne tlorisne površine; objekt je lahko lesen ali zidan, pritličen, v sklopu stanovanjskih in gospodarskih objektov na območjih, kjer reja ni prepovedana s posebnim predpisom,
– montažni rastlinjaki in tople grede do maksimalne skupne tlorisne površine 30 m2 v sklopu ali na robu funkcionalnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– vrtne in dvoriščne medposestne ograje in žive meje do višine največ 1 m z odmikom 1 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, upoštevati pogoje za odmik upravljalcev cest in drugih infrastrukturnih objektov; odmik od posestne meje je lahko manjši, če investitor predhodno pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča oziroma je ograja lahko v meji; ograje morajo biti prilagojene tipologiji naselja; uporaba odpadnega gradiva je prepovedana,
– oporni zidovi do višine 1 m z odmikom 3 m od javnih prometnih površin in z odmikom 1 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, s tem, da je temeljna peta zidu v minimalnem odmiku 0,5 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem; izvedeni v naklonu ali vertikalno, zidani ali suhozidni, z uporabo kamna brez poudarjenih fug ali armiranobetonski primerno obdelani; oporni zidovi ne smejo povzročati izliva meteornih voda na sosednja zemljišča; upoštevati je potrebno pogoje za odmik, ki jih podajo v soglasjih upravljalci javnih površin, namenjenih za vodnogospodarske ureditve, komunalnih ter drugih infrastrukturnih naprav; odmiki so v soglasju z lastnikom ali upravljalcem javne infrastrukture lahko manjši,
– nadstreški, pokriti parkirni prostori, pokrite terase do tlorisne velikosti 30 m2, s tem da so izvedeni iz lesenih in kovinskih elementov na točkovnih temeljih,
– vetrolovi, nadstrešnice nad vhodi v stanovanjske hiše ustreznega naklona in kritine, zunanje stopnice ob stanovanjskem objektu; pergole v leseni, zidani in kovinski izvedbi brez pokritja na točkovnih temeljih,
– greznice in kapnice locirane neposredno ob obstoječih objektih, s tem, da so greznice triprekatne v nepropustni izvedbi brez izpusta v teren,
– dozidava in povečava dimnikov, sončni kolektorji, sončne celice, satelitske antene,
– frčade in strešna okna, če ne obsegajo več kot 20% strešne površine in ne segajo preko obstoječih slemen,
– svinjaki, hlev za drobnico, kašče, lope za shrambo sena, poljščin, strojev in orodja, če skupna površina ne presega 30 m2, če so pritlični, leseni, z opečno kritino, praviloma simetrično dvokapni, v razmerju stranic 1: 1,5; v sklopu gospodarskih objektov,
– izven funkcionalnih zemljišč je izjemoma možna postavitev lesenih na pašniških površinah s točkovnimi temelji brez temeljne plošče, z ne barvanimi lesenimi deli, razen z osnovno zaščito,
– pokriti silosi za krmo, do 35 m2 tlorisne površine, višina korita ne sme presegati kote terena za več kot 1,5 m; odprti silosi za krmo do 90 m3 prostornine in največ do 1,5 m nad koto terena,
– prestavitev in postavitev enojnih kozolcev in prestavitev ali postavitev novih, v celoti lesenih tipološko ustreznih toplarjev brez omejitve površine in toplarjev z betonskimi stebri, če niso večji od dveh polj, s točkovnimi temelji,
– leseni čebelnjaki, pritlični, v širini 3 m in v dolžini 5 m, ki služijo funkcionalnim dopolnitvam objektov kmetijskega gospodarstva; v soglasju z neposrednimi mejaši,
– montažni rastlinjaki, tople grede do maksimalne skupne površine 40 m2, v sklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– proizvodni rastlinjaki brez omejitve velikosti, če ne potrebujejo temeljenja in nimajo nobenih komunalnih priključkov in je možna hitra vzpostavitev v prejšnje stanje brez gradbenih posegov,
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč k zgradbam,
– greznice in higienske kapnice, locirane neposredno ob obstoječih objektih; greznice morajo biti triprekatne, v nepropustni izvedbi, brez izpusta v teren,
– gnojnične jame ter gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev v nepropustni izvedbi, največ do 50 m3 prostornine, locirani ob gospodarskih objektih, tako da ne predstavljajo motnje za sosednje stanovanjske objekte,
– mali kontejnerji za prodajo gospodinjskega plina do velikosti 10 m3,
– mali rezervoar za tekoči naftni plin do vsebine 2000 kg, z izvedbo priključka na objekt, rezervoar za kurilno olje do 5 m3,
– spominska obeležja, umetniška dela in znamenja ter nagrobna in druga obeležja ter manjši sakralni objekti (kapelice) do tlorisne velikosti 5 m2 skupne površine,
– ureditve vaških pokopališč, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del,
– plakatna in oglasna mesta, neprometni znaki, če lastniki objektov ali parcel s postavitvijo soglašajo,
– manjše agromelioracije, pri katerih s finančnimi sredstvi ne sodeluje Ministrstvo za kmetijstvo,
– ureditve poslovnih prostorov v obstoječih stanovanjskih objektih.
Za pomožne objekte iz prejšnjih točk ni potrebno lokacijsko dovoljenje ob upoštevanju, da ti pomožni objekti:
– ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
– ne potrebujejo novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave,
– zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega gradbeno tehničnega preverjanja.

Pomožni objekti ne smejo biti postavljeni med prometno površino in obstoječo gradbeno linijo, razen če so oddaljeni najmanj 4 m od prometne površine oziroma je pridobljeno pisno soglasje pristojnega organa za promet za manjši odmik. Pomožni objekti ne smejo biti postavljeni v preglednostnem trikotniku križišča.
Odmik pomožnega objekta od sosedove parcelne meje mora biti najmanj 3 m, ob pisnem soglasju soseda pa je lahko manjši.
Pomožni objekti ne smejo stati na komunalnih, energetskih in drugih infrastrukturnih vodih.
Pri postavitvi morajo biti upoštevani predpisi o varstvu pred požarom.
Pri oblikovanju in izboru gradiv je potrebno upoštevati krajinske in oblikovne značilnosti območja.
Pomožni objekti se ne smejo uporabljati in opremljati za bivalne namene.

Gradnja objektov in drugih posegov v prostor ter gradnja pomožnih objektov iz prejšnjega člena je možna, če ni v nasprotju z veljavno prostorsko dokumentacijo ter če so izpolnjeni vsi pogoji iz 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oziroma če investitor pred pričetkom del le-te priglasi pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Vloga za priglasitev po tem odloku mora vsebovati:
– urbanistično mnenje, ki ga pripravi pooblaščena organizacija, ki vsebuje opis posega in zemljišča, na katerem bo objekt stal (tehnični opis, višino objekta, naklon strešin, uporabljena gradiva, konstrukcijske rešitve), skico posega s kotiranimi odmiki, grafične podrobnejše ureditve (dimenzije, vrisane odprtine, položaj glede na obstoječ objekt),
– potrebna soglasja,
– kopijo katastrskega načrta,
– dokazilo o razpolaganju z zemljiščem,
– gradbeno dovoljenje za posege iz 1., 2. in 3. alinee v skladu z 62. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

V smislu 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor upravni organ, pristojen za urbanizem, ob pravilno sestavljeni in vloženi vlogi za priglasitev, na podlagi ugotovitve, da za nameravana dela zadostuje priglasitev ter da dela niso v nasprotju s prostorsko izvedbenim aktom in z njimi ne bodo prizadete pravice ali interesi drugih oseb, izda o tem investitorju odločbo, v nasprotnem pa mu izdajo z odločbo zavrne.
Odločba preneha veljati, če investitor s priglašenimi deli ne začne v enem letu po prejemu odločbe o dovolitvi priglašenih del.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpekcija za okolje in prostor pri Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, enota Ribnica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.