Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote Šmarje pri Jelšah, na seji dne 30. septembra 1997

Za odločanje o zahtevi A. G. za denacionalizacijo zemljišč, parc. št. 84, 85 in 86, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku 315 k.o. D., je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

1. Denacionalizacijski upravičenec A. G. je 5. maja 1993 pri takratni Občini Šmarje pri Jelšah vložil zahtevo za denacionalizacijo parcel št. 84, 85 in 86, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku 315 k.o. D. Upravni organ Občine Šmarje pri Jelšah je menil, da so zemljišča, katerih vrnitev upravičenec zahteva, prešla v družbeno last na podlagi sporazuma in ne na podlagi akta državnega organa. Izrekel se je za nepristojnega za reševanje zahtevka, vlogo pa je odstopil Temeljnemu sodišču v Celju, enoti v Šmarju pri Jelšah.
2. Temeljno sodišče v Celju, enota v Šmarju pri Jelšah, se je s sklepom št. N 16/93 z dne 31. januarja 1994 izreklo za nepristojno in vlogo upravičenca zavrglo. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je bila pravna podlaga za prehod lastninske pravice na spornih zemljiščih upravna odločba Občinske komisije za arondacijo št. 462-7/63 z dne 19. junija 1963 in ne pravni posel. Upravičenec je zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Celju s sklepom Cp 295/94 z dne 26. aprila 1994 zavrnilo, izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča pa potrdilo.
3. Potem ko se je sodišče izreklo za nepristojno, je zahtevek A. G. prejela Upravna enota v Šmarju pri Jelšah, ki je postala na podlagi 3. člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. decembra 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95), pristojna odločati o zahtevkih za denacionalizacijo. Upravna enota Šmarje pri Jelšah meni, da je premoženje upravičenca prešlo v državno last na podlagi sporazuma, ki ima vse elemente kupoprodajne pogodbe. Navaja, da sta sporazum sklenila upravičenčeva starša kot njegova zakonita zastopnika. Arondacijska odločba naj bi bila po mnenju Upravne enote Šmarje pri Jelšah le fiktivne narave.
4. Odločanje o zahtevku upravičenca A. G. je sodišče odklonilo, upravna enota pa je prav tako mnenja, da zadeva ne spada v njeno pristojnost, zato na podlagi devete alinee prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) vlaga na ustavno sodišče zahtevo za rešitev spora o pristojnosti.

5. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen).
6. Pri razmejitvi pristojnosti med sodiščem in upravnim organom po ZDen je torej bistveno, ali je bil podlaga za prehod premoženja v državno last zakon oziroma odločba upravnega organa ali pravni posel. Za pristojnost sodišča ni pomembna ugotovitev, da so bila zemljišča upravičencu odvzeta pod prisilo, pač pa je pogoj za pristojnost sodišča, da je bil prenos lastnine na zemljiščih opravljen na podlagi pravnega posla. Vprašanje, ali je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače, bo odločilno pri meritornem odločanju o zahtevi upravičenca za vrnitev premoženja.
7. Po zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 – v nadaljevanju: ZIKZ) je bila arondacija dopustna, če je v skladu z zakonskim namenom prispevala k boljši izrabi kmetijskih zemljišč (53. člen). O predlogu za arondacijo je odločal svet okrajnega ljudskega odbora, pristojen za kmetijstvo, ki je z odločbo v celoti ali deloma dovolil arondacijo ali pa odrekel dovoljenje zanjo (prvi in drugi odstavek 63. člena ZIKZ). Na podlagi tako odobrene arondacije je arondacijska komisija izdala odločbe o arondaciji (prvi odstavke 64. člena in prvi odstavek 65. člena ZIKZ), v katerih je navedla arondirana zemljišča in zemljišča, ki so bila dana kot odškodnina oziroma znesek denarne odškodnine (drugi odstavek 65. člena ZIKZ).
8. Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi ZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31.3.1994 – OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Na ta način so stranke pridobile nekatere ugodnosti, kot so neplačilo prometnega davka in podobno. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. V primerih, ko je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, je v skladu s 5. členom ZDen denacionalizacija dovoljena le, če je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti in je v takšnih primerih za reševanje denacionalizacijskih zadev pristojno sodišče v nepravdnem postopku. To mora v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti.
9. Iz priloženega spisa izhaja, da je bil med starši kot zakonitimi zastopniki upravičenca A. G. in pooblaščenim zastopnikom KZ Šmarje pri Jelšah dne 18. maja 1963 sklenjen dogovor, ki vsebuje vse bistvene sestavine prodajne pogodbe. S tem dogovorom je upravičenec KZ Šmarje pri Jelšah zemljišča prodal. V posledici sklenitve prodajne pogodbe sta se nato upravičenčeva starša z odpisnim dovoljenjem, danim dne 13. junija 1963, odpovedala v njuno korist vknjiženi prepovedi odtujitve in obremenitve in dovolila, da se prodane parcele brez omejitve prenesejo v nov zemljiškoknjižni vložek, pri katerem se bo lastnina vpisala v korist splošnega ljudskega premoženja.
10. ZIKZ je predvideval dvofazen arondacijski postopek. Iz predložene dokumentacije ni razvidno, da bi v obravnavani zadevi bila prva faza postopka sploh izvedena in da bi pristojna Komisija za arondacijo pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah izdala predhodno odločbo o dovolitvi arondacije. Odločba o arondaciji se namreč sklicuje le na sporazum strank in na predlog KZ Šmarje pri Jelšah. Ni torej razvidno, da bi do sklenitve sporazuma prišlo v času, ko je arondacijski postopek že potekal. Arondacija je bila izvedena na podlagi sporazuma, odločba, ki jo je izdala pristojna občinska komisija za arondacijo, pa je zato imela zgolj fiktiven značaj.
11. V skladu z navedenim ustavno sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi gre za primer, ko je prešla lastninska pravica na zemljiških parcelah, navedenih v izreku te odločbe, v državno last na podlagi pravnega posla (sporazuma, ki ima vse bistvene elemente prodajne pogodbe) in da je odločba o arondaciji, ki je sledila sporazumu, služila le izvršitvi s pravnim poslom prevzete obveznosti prenosa lastninske pravice na prodanih zemljiščih. Na podlagi 5. člena ZDen je zato za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo teh zemljišč pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Ustavno sodišče ob tem pripominja, da za odločanje v sporu o pristojnosti ni pomembno, ali je bil sporazum sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. To bo potrebno ugotoviti šele ob presoji utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo.

12. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Tone Jerovšek, dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.