Na podlagi 6. člena odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97) je Občinski svet občine Grosuplje na 30. seji dne 2. 7. 1997 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Grosuplje, ki so v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.
Pravilnik se mora obvezno upoštevati pri projektiranju, gradnji in uporabi vodovodnih objektov in naprav.
2. člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Naprave za tehnološko vodo so lahko v upravljanju uporabnika.
3. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– vodni viri,
– zajetja,
– črpališča,
– čistilne naprave,
– cevovodi,
– vodohrani-rezervoarji,
– objekti in naprave za zniževanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
– zajetje je objekt za zajemanje vode,
– vodni vir je splošen izraz za možnost zajemanja vode,
– črpališče je objekt v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode in dezinfekcijo vode,
– cevovod je objekt za transport vode,
– vodohran-rezervoar je objekt, namenjen za akumulacijo vode,
– raztežilnik oziroma razbremenilnik je objekt za znižanje obratovalnega tlaka,
– vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno in sekundarno omrežje,
– magistralno omrežje so cevovodi ali omrežje večjih presekov za transport vode, namenjeno za oskrbo regije ali več občin,
– primarno omrežje so cevovodi ali omrežje večjih presekov za transport vode od zajetij ali črpališč do vodohranov oziroma do sekundarne vodovodne mreže,
– sekundarno omrežje so cevovodi ali omrežje manjših presekov za oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– zračnik je element za odzračevanje cevovoda,
– blatnik je element za praznenje cevovoda,
– jašek je betonski objekt na cevovodu, ki služi za namestitev zasunov in zračnikov,
– vodomerni jašek je objekt v katerem je nameščen vodomer,
– vodomer je naprava za merjenje pretoka vode,
– zasun je zaporni element na cevovodu,
– hidrant je element na cevovodu, ki služi za odvzem vode iz vodovodnega omrežja pri gašenju požara,
– uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda z mernim mestom (vodomerom), je pravna ali fizična oseba, ki uporablja pitno vodo ali tehnološko vodo,
– priključek je spojna cev v razdalji med javnim vodovodom in jaškom v katerem je vodomer,
– omrežje za gašenje požara je hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.
II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODOV
4. člen
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji vodovoda se morajo poleg predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega pravilnika ter pridobiti soglasje oziroma pogoje upravljalca.
Dimenzije cevovodov in vrste cevi
5. člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati naslednje dimenzije in vrste cevi:
1. jeklene cevi od Ø 50 mm do f 150 mm
2. spiralno varjenje jeklene cevi od Ø 150 mm naprej
3. litoželezne duktilne cevi poljubnega profila
4. cevi iz trdega polivinil klorida – PVC, od Ø 63 mm do Ø 480 mm
5. cevi PEHD (polietilen visoke gostote), od Ø 25 mm do Ø 280 mm
6. cevi PELD (polietilen nizke gostote), od Ø 25 mm do Ø 110 mm
7. cevi TESAL.
Vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati standardom, ki jih sprejme Republika Slovenija in ustrezati pogojem upravljalca, danih s soglasji.
6. člen
Za izvedbo hišnih priključkov se smejo uporabljati le PEHD cevi.
Jeklene cevi ali litoželezne cevi v duktilni izvedbi pa se morajo uporabljati za gradnjo cevovodov, kjer bo delovni tlak presegal 10 bar in kjer bo cevovod križal prometno pot ali drug stabilen teren.
7. člen
Pred gradnjo morajo biti jeklene cevi antikorozijsko ali katodno zaščitene.
Antikorozijska zaščita jeklene cevi mora biti izvedena z dekorodal trakom na predhodno svetlo očiščeno podlago.
Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki, uporaba kemijskih sredstev ni dovoljena.
Globine
8. člen
Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1,2 m zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo) cevi.
Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 2,5 m raščenega terena.
9. člen
Dno jarka mora biti izkopano in izravnano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm.
Širina dna jarka mora znašati najmanj 50 cm, oziroma DN cevi + 40 cm.
Na dnu jarka, ki poteka v terenu IV., V. ali višje kategorije in v mešanem terenu III.–IV. kat. je ob polaganju cevovoda obvezno pripraviti posteljico deb. 10 cm iz peska granulacije 0–3 mm, cev pa je potrebno tudi prekriti z enakim materialom v deb. 20 cm nad temenom.
Odmiki
10. člen
Odmiki cevovoda od objektov morajo znašati najmanj:
– čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
– nečisti objekti greznice in deponije z odpadnim materialom 5 m,
– posamezna drevesa (drevored) 2 m.
11. člen
Odmiki cevovoda od ostalih komunalnih vodov morajo znašati najmanj:
a) kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod 3 m
b) kanalizacija (meteorna), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m
c) kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na večji globini kot vodovod, 1,5 m
d) energetski kabli, PTT kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na enaki ali manjši globini kot vodovod, 1 m
e) komunalni vodi razen fekalne kanalizacije, ki potekajo večji globini kot vodovod, morajo biti odmaknjeni od vodovoda, 1 m.
12. člen
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov mora projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljalca določiti način izvedbe. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo.
Križanja
13. člen
Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati čimbolj pravokotno.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj.
14. člen
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi vodi znašati najmanj:
a) če poteka cevovod nad m
– kanalizacijo 0,6
– toplovodno kineto 0,4
– energetskim in PTT kablom
in kablom javne razsvetljave 0,4
b) če poteka cevovod pod
– kanalizacijo 0,6
– toplovodno kineto 0,6
– energetskim in PTT kablom
in kablom javne razsvetljave 0,4
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
15. člen
Pri križanju cevovodov z drugimi komunalnimi vodi morajo biti cevovodi po izkopu zaščiteni pred ponovnim zasutjem s podbetoniranjem v dolžini do raščenega terena.
Če poteka cevovod pod fekalno kanalizacijo se mora levo in desno od osi kanala zaščititi s plastično cevjo v takšni dolžini, da je nasprotna kateta kotu, ki ga tvorita osi kanalizacije in cevovoda, dolga najmanj 2 m.
16. člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi.
Jeklen ali litoželezen cevovod mora biti katodno zaščiten.
Pri križanju cevovoda s prometno potjo mora biti ta del cevovoda izveden v zaščiteni cevi ali pa v jekleni oziroma litoželezni izvedbi.
Zaščitna cev pri tem ne sme biti daljša od 5 m, sicer mora križanje biti izvedeno v jekleni ali litoželezni izvedbi. Cevovod, ki poteka pod prometno potjo z urejenim zgornjim ustrojem (asfalt, beton) mora biti izveden v jekleni ali litoželezni izvedbi.
Zaščite
17. člen
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo predvideno temensko obremenitev.
Za zaščitno cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta vloži v svež beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov) ali kadar se želi kontrolirati tesnost cevovoda.
Zaščitne cevi morajo biti na koncu zaprte s svitkom mineralne volne zavite v PVC folijo.
18. člen
Premaz zaščitne cevi do Ø 50 mm mora znašati minimalno DN + 5 cm, pri profilu cevovoda nad Ø 50 mm pa DN + 20 cm.
19. člen
Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole.
20. člen
Zaščita cevovoda z zaščitno betonsko ali jekleno cevjo se izvede le tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča pogrezanja zaščitne cevi.
Zaščita cevovoda z obbetoniranjem se uporablja le-tam, kjer se istočasno prestreza hidrodinamične sile.
Vgradnja armatur, fazonov, spojnih elementov in merno regulacijske opreme
21. člen
V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo standardni fazonski kosi in spojni elementi.
Kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja posebnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 10 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Tako material, kot tehnične rešitve morajo odgovarjati ustreznemu standardu.
22. člen
Loki in odcepni kosi morajo biti obvezno obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od profila cevovoda, obratovalnega tlaka in trdnosti zemljine. Velikost betonskega bloka se določi že v projektu.
23. člen
V stene rezervoarjev in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski komadi.
24. člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
25. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno kontrolirati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali mreže.
V omrežje se smejo vgrajevati naslednji zaporni elementi:
– zasuni z elastičnim zapornim elementom – gumirani EV zasun,
– kroglični ventili.
Vsi zasuni nad Ø 250 mm morajo imeti vgrajen obtok z obtočnim ventilom. Tako zasuni kot obtočni ventil morata biti opremljena z ročnim kolesom.
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode.
Zasuni nad Ø 200 mm morajo biti obvezno podbetonirani.
26. člen
Na komunalno neurejenem zemljišču, se zasuni do Ø 150 mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradbeno garnituro in litoželezno cestno kapo.
Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski jašek. Izjemoma se vgrajuje večje profile zasunov brez jaška le v terenu z visoko talno vodo ali tam, kjer je možno posedanje jaška.
Na komunalno opremeljenem zemljišču, morajo biti vsi zasuni, ne glede na dimenzijo in število, vgrajeni v jašek.
Skupina dveh ali več zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek, ne glede po kakšnem zemljišču poteka cevovod.
27. člen
Nepovratni ventili so vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je preprečen povratek vode oziroma onesnaženje javnega omrežja iz naprav uporabnika in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne izpraznil kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile.
28. člen
Čistilni kosi morajo biti obvezno vgrajeni pred večjimi vodomeri od Ø 50 mm.
29. člen
Pri projektiranju novega cevovoda, je potrebno proučiti potrebo in lokacijo merilnega mesta oziroma mesta za odvzem vzorcev vode glede na število predvidenih porabnikov in dolžino cevovoda.
V dokumentaciji morajo biti predvidena mesta za sektorske meritve pretokov. V ta namen je na odcepih z najmanj štirimi uporabniki ali cevovodom nad 500 m dolžine predviden jašek 2 m × 2 m z vgrajenim industrijskim vodomerom ali induktivnim merilcem pretoka.
30. člen
Na vseh mestih na cevovodu, kjer se lahko nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki. Zračniki morajo biti nameščeni v betonskem jašku in so lahko avtomatski z eno ali dvema kroglama. Pred zračnikom je potrebno montirati zasun.
31. člen
Cevovodi morajo biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.
Izpust blatnika mora biti obvezno opremljen z žabjim pokrovom.
32. člen
Litoželezne kape morajo biti obvezno obbetonirane.
Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 × 40 × 10 cm z odprtino sredi plošče, prilagojeno velikosti cestne kape.
Jaški
33. člen
V sklopu vodovodnega omrežja se za sektorske zasune, odcepne zasune, zračnike, blatnike, merilne jaške in jaške za vodomere morajo vgraditi betonski jaški.
Dimenzije in velikost jaškov morajo biti projektno določene.
34. člen
Velikost jaškov je naslednja:
– dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do Ø 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad Ø 250 mm,
– širina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 Ø cevi v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad 250 mm,
– višina: višina jaška mora biti 170 cm,
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel Ø 10–50 mm v debelini najmanj 20 cm,
– velikost vstopne odprtine mora biti 60 × 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 cm × 80 cm, neposredno nad elementom,
– montažno odprtino se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi,
– če na jašku ni montažne odprtine, se napravi strop jaška iz armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi Ø 40 mm, vstopne prečke pa Ø 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška,
– jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne odprtine) mora biti obvezno nad visokim nivojem vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode,
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm nasipa.
35. člen
Merilni jašek služi za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka in pretoka. Za odvod iztečene vode mora imeti ustrezno drenažo ali odtok.
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju VII. (Vodovodni priključki) in v grafičnih prilogah.
Hidranti
36. člen
Hidranti se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov. Za ostale namene se sme koristiti le odjemna mesta, ki jih odredi upravljalec vodovoda.
Hidranti se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na priključku morajo imeti zasun.
V naseljih se vgrajujejo na razdalji 80–120 m. Minimalni prerez cevovoda, na katerega se lahko priključi hidrant, je 80 mm.
37. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo povsod, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča.
Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 × 50 × 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno kapo. Podbetoniran mora biti tudi N kom, na katerem je montiran hidrant.
38. člen
Dostopnost do hidranta, zimsko čiščenje snega in ledu morajo zagotoviti uporabniki t.j. gasilska društva in krajevne skupnosti, vzdrževanje in kontrolo uporabnosti pa upravljalec vodovoda.
39. člen
Omrežja, ki služijo izključno za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljalec vodovoda.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika in je položeno okrog objektov za merilnim mestom (vodomerom). Vzdržuje jih uporabnik.
V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode.
40. člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami.
Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim standardom.
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na poseben drog.
Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi višine 2,7 m. Pod robom je pritrjena vroče cinkana ploščica za pričvrstitev označevalne tablice.
Cev je temeljena v terenu z betonskim temeljem 30 × 60 cm.
Preizkušanje cevovoda
41. člen
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča.
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kvaliteta zgrajenega cevovoda.
Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
42. člen
Preizkus PVC cevi, PEHD cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca cevi. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar in rentgenskim snemanjem zvarov – 30% zvarov.
Tlačni preizkus cevovoda iz litoželeznih cevi se izvede na 1,5-kratni delovni tlak, toda na manj kot 10 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
III. VODNI VIR
43. člen
Vodni vir je rezervat vode, ki ga uredimo za namen izkoriščanja s pitno vodo.
Ločimo naslednje vodne vire:
– izvir,
– podtalnica v naplavinah,
– podzemne vode v zakraselih in razpokanih kameninah,
– površinske akumulacije,
– reke,
– umetne infiltracije vode v podtalnico jezera.
IV. ZAJETJE
44. člen
Zajetje je gradbeni objekt s pomočjo katerega se higienično zajema voda za javno preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo naslednje vrste zajetij:
– točkovno zajetje studencev in podzemnih kraških voda,
– drenažno zajetje površinskih voda preko prodnatih slojev,
– zajetje podtalnic preko vodnjakov,
– globinsko zajetje v razpokanih kameninah preko vrtin,
– površinska akumulacija,
– infiltracija vode v podtalnico.
45. člen
Zajetje mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja (zajema najmanj površino 10 m × 10 m, pri drenažnih zajetjih pa se za vsak objekt posebej določi površino varovanja):
– ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami,
– v lasti upravljalca vodovoda,
– varovano pred vsakim posegom, razen za potrebe vodovoda,
– zasajeno z drevjem in grmičevjem,
– varovano pred uporabo gnojil in pesticidov.
Dostop na zajetje ima lahko le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipa za vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe.
Vsako novo zajetje pitne vode mora biti v fazi študijsko -raziskovalnih del pregledano in analizirano najmanj štirikrat letno v enakih časovnih presledkih v obsegu, ki je naveden v pristojen pravilniku o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo pitne vode.
V. ČRPALIŠČE
46. člen
Črpališče mora biti grajeno iz trdnih gradbenih materialov (opeka, beton) ter pokrito z dvokapno streho.
Ograjeno mora biti z dvometrsko ograjo iz vinogradniških AB stebričkov in aluminijavega žičnega pletiva.
Tla in stene črpališča morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami.
Dostop do vhodnih vrat mora biti tlakovan v širini min. 100 cm.
Izvedena mora biti ozemljitev vseh kovinskih delov. Ozemljitvena upornost mora biti manjša od 10 OHM.
47. člen
V črpališču mora biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeno tudi:
– merilec pretoka s kazalcem za trenutno vrednost in impulznim števcem pretečenih količin v 1000 l,
– impulzni števec obratovalnih ur črpalk,
– merilec tlaka,
– indikator klora v objektu, če je poleg črpališča tudi klorna postaja,
– preklopni modul na jeklenkah za klor,
– fazni vektor proti izpadu faze,
– oprema za daljinski nadzor in prenos podatkov – telemetrija, ki jo določi upravljalec,
– merilec motnosti, kolikor smatra upravljalec, da je le-ta potreben.
Vsa ta oprema mora imeti analogni izhod 0–20 ali 4–20 mA.
48. člen
Delovanje črpalk se mora izvesti z avtomatiko in sicer:
– glede na nivo vode v rezervoarju preko dvojne meritve: tlačne sonde ter nivojskih stikal (hrušk),
– glede na visoko in nizko tarifo električnega toka.
Delovanje črpalk se izvede na način:
– stikalo avtomatsko – 1,
– stikalo ročno – 2.
49. člen
Signalni kabel za komunikacijo-signalizacijo med črpališčem in rezervoarjem mora biti zemeljski TK 10 × 2 × 0,8.
Vse linije morajo biti zaščitene z zaščito signala ter zaščito linije.
VI. REZERVOAR
50. člen
Rezervoar mora biti grajen iz trdnih in higieničnih gradbenih materialov in sicer:
– armaturna komora z opeke ali betona,
– vodna celica iz neprepustnega armiranega betona.
Notranja površina vodne celice mora biti premazana z atestiranim higienskim vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad armaturno komoro pa morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami.
V stene rezervoarja se sme vgrajevati le litoželezne fazonske komade, ki morajo biti zabetonirani neposredno ob betoniranju stene.
Rezervoar mora biti ograjen z ograjo višine 1 m iz vinogradniških AB stebričkov ter aluminijevega žičnega pletiva.
Ograja mora biti oddaljena od vznožja nasipa min. 3 m.
Dostop do vhoda v objekt mora biti tlakovan v širini min. 100 cm.
51. člen
Rezervoar mora biti opremljen z električnim priključkom NN, razsvetljavo in vtičnicami ter opremo za daljinski nadzor in prenos podatkov-telemetrija, ki jo določi upravljalec.
Izvedena mora imeti ozemljitev kovinskih delov in armature.
Ozemljitvena upornost mora biti manjša od 10 OHM.
52. člen
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačnim preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v rezervoarju. Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti min. 50 cm.
Zunanje stene morajo biti premazane z ibitol premazom in zaščitene z izotekt varjenim slojem.
Vodovodni priključki
53. člen
Upravljalec vodovoda napravi priključek, na podlagi posebnega soglasja z investitorjem.
Za napravo vodovodnega priključka se smiselno uporabljajo določbe iz poglavja II. Projektiranje in gradnja vodovoda in posebnega navodila upravljalca, ki je sestavni del pravilnika. Vodovodni priključek lahko poteka v celoti ali deloma po javnem ali zasebnem zemljišču. Kadar gre po zasebnem zemljišču, ki ne spada k funkcionalnemu zemljišču objekta, ki se priključuje, mora biti na tem zemljišču v zemljiški knjigi vknjižena služnost vodovoda.
Dimenzije priključkov
54. člen
Priključek je razdalja med javnim vodovodom in jaškom, v katerem je nameščen števec.
Dimenzijo priključka določi upravljalec vodovoda glede na število izlivnih mest v priključnem objektu:
-----------------------------------------------------------------------------------
Število izlivnih mest Vrsta in dimenzija priključka
-----------------------------------------------------------------------------------
5 PEHD DN 25/100
5–20 PEHD DN 32/10
20–30 PEHD DN 40/10
-----------------------------------------------------------------------------------
Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta večja količina porabe kot 2 l/sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
55. člen
Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede:
a) na cev do DN 40 mm z:
– odcepnim kosom,
– zapornim elementom,
– vgradbeno garnituro in
– cestno kapo;
b) na cev DN 50 mm in več z:
– navrtno objemko ali odcepom, kosom,
– zapornim elementom,
– vgradbeno garnituro in
– cestno kapo.
Višina vgradbene garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture od 10 do15 cm pod terenom.
56. člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PELD in PEHD cevjo od vstopa v objekt do vodomera.
V zaščiteni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
Lokacija in izvedba mernega mesta
57. člen
Če je objekt oddaljen do 30 m od mesta priključitve je merno mesto situirano v območju objekta, sicer pa je situirano na mestu priključitve.
Merno mesto je lahko kot:
– vodomerni jašek v objektu ali izven objekta,
– zidna niša v objektu.
58. člen
Vodomerne jaške izven objekta ne gradimo v terenih s talno vodo. Kolikor se terenu ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode.
Talni jaški izven objekta so tipski. Dimenzije so razvidne iz grafične priloge št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
59. člen
Vodomerni jašek v objektu mora biti lociran v prostoru, kjer ni nevarnosti zalitja z odplakami ali tekočimi snovmi, s temperaturo nad točko zmrzovanja in stalno dostopen. Lociran mora biti čim bližje vhodu v objekt.
Talni jaški v objektu so tipski. Dimenzije so podane v grafični prilogi št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
60. člen
Zidna niša v objektu se napravi v podkletenih prostorih v zunanji steni ali čim bliže zunanji steni. Zidna niša v objektih se uporablja za vodomere do Ø 40 mm.
Zidne niše so tipske. Dimenzije so podane v grafični prilogi št. 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Način graditve vodomerov
61. člen
Način vgraditve vodomerov so razvidni iz grafičnih prilog in navodila o prevzemu hišnega priključka v upravljanje, ki ga dobi investitor ob izdaji soglasja pri upravljalcu vodovoda. Grafične priloge so sestavni del tega pravilnika.
62. člen
Mimovod se izvede takrat, kadar je poraba vode majhna, priključek pa mora zagotavljati požarno vodo.
Mimovod se izvede na mernem mestu tako, da se vzporedno z vgrajenim vodomerom vgradi mimovod z zapornim elementom, ki je stalno zaprt ali plombiran. Mimovod se lahko odpre le v primeru požara. Odpiranje mimovoda mora uporabnik v 24 urah javiti upravljalcu.
Tipi in dimenzije vodomerov
63. člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporablja za merjenje porabljene vode, določi upravljalec vodovoda z izdajo soglasja.
64. člen
Dimenzijo vodomera določi upravljalec vodovoda na podlagi podatkov o porabi vode oziroma številu izlivnih mest bodočemu uporabniku vode po naslednjih kriterijih:
-----------------------------------------------------------------------------------
Štev. izlivnih mest Dimenija vodomera
-----------------------------------------------------------------------------------
do 5 13,3 oziroma 20/3 m3
5–10 20/5 m3
10–15 25/7 m3
-----------------------------------------------------------------------------------
65. člen
Če se predvideva večja poraba kot 2 l/sek se dimenzionira vodomer na podlagi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne dnevne porabe v m3/dan.
-----------------------------------------------------------------------------------
Maksimalni pretok Priporočljive dimenzije Dimenzije
pretokov vodomera
-----------------------------------------------------------------------------------
2,0–2,8 l/sek 20 m3/dan 30/10 m3
2,8–5,5 l/sek 40 m3/dan 40/20 m3
5,5–5,8 l/sek 90 m3/dan 50-30 m3
5,8–10,8 l/sek 120 m3/dan 65-40 m3
10,8–14,2 l/sek 150 m3/dan 80-50 m3
14,2–16,6 l/sek 210 m3/dan 100-70 m3
-----------------------------------------------------------------------------------
66. člen
Upravljalec vodovoda lahko na podlagi predvidene porabe vode upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
Vzdrževanje in menjava vodomerov
67. člen
Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka upravljalec vodovoda. Uporabnik vode lahko zahteva pregled vodomera kadar meni, da vodomer napačno registrira porabo vode.
68. člen
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare vsled povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtaljevanja zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera bremeni uporabnika.
VIII. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
69. člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
– če je kota tlačne črte pri Q(max) v vodovodnem omrežju najmanj 20 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– če bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja.
70. člen
Za vsak objekt, ki ima svojo tehnično dokumentacijo se izdela samostojen priključek na sekundarno omrežje.
Če je v objektu več različnih vrst porabnikov vode (gospodinjstvo, gospodarstvo, obrt), je možno izvesti za vsako dejavnost ločen priključek, v skladu s pogoji soglasja k priključitvi.
71. člen
Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem čepa.
72. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za uporabnika, ki odpira gradbišča (gradbiščni priključek)
2. za bodoče uporabnike na zazidalnih kompleksih ob pogojih:
– da z izgradnjo začasnega priključka ni motena oskrba z vodo,
– da je izgradnja sekundarne mreže na zazidalnem kompleksu predvidena s prostorskim in proračunskim planom občine,
– da uporabnik pred izvedbo podpiše posebno pogodbo z upravljalcem vodovoda o obveznostih uporabnika,
– da uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo na podlagi katere upravljalec vodovoda odloči o začasnem priključku.
73. člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljalca, ki jih ta določi za vsak primer posebej.
Naprave za zvišanje tlaka se lahko priključujejo preko vmesnega rezervoarja v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjih nivojem vode v rezervoarju.
IX. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
74. člen
Dodatni nadzor izvaja bodoči upravljalec le takrat, kadar opravlja strokovno tehnični nadzor nad gradnjo oziroma rekonstrukcijo druga organizacija.
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika upravljalca
– pri izvedbi posteljice,
– pri priključitvi na obstoječe omrežje,
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi,
– pri tlačnem preizkusu cevovoda,
– pri dezinfekciji cevovoda.
75. člen
Tehnični pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev upravljalca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika in ga opravi pooblaščeni predstavnik na ogledu razpisanem s strani upravnega organa.
76. člen
Upravljalec prevzame v upravljanje samo tiste naprave in objekte, za katere je zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja, vzdrževanja in reprodukcije.
X. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
77. člen
Upravljalec javnega vodovoda mora za objekte voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster javnih vodovodov izdeluje pristojna služba upravljalca na stroške investitorja.
78. člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav je sprotno spremljanje sprememb na komunalnih vodih.
Prijavo o spremembi komunalnega voda mora izvajalec del pisno podati upravljalcu vodovoda. Prijava vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
O spremembah na komunalnih vodih se mora voditi posebna evidenca.
79. člen
Katastrski operat obsega:
1. Pisni del, ki vsebuje
– Popisni list
V njem se nahajajo in po letih ažurno vzdržujejo številčni podatki inventarizacije komunalnih vodov in pripadajočih objektov ter drugi znani podatki. Za posamezne sisteme oziroma sektorje se vodi:
– Zbirni list
Je sistemski skupek (sumarnih) popisnih listov omrežja in naprav.
– Zapisnik terenskih meritev
– Koordinate in nadmorske višine detajlnih in poligonskih točk.
2. Grafični del
Evidenčni načrt
Evidenčni načrt vsebuje: tlorisni potek osi voda in objektov na vodu, številko voda in označena križanja z ostalimi komunalnimi vodi.
– Izdelan je v merilu M 1:1000 oziroma M 1:500.
Če za območje ni izdelan geodetski načrt, ga je potrebno izdelati za ožje območje komunalnega voda, na katerega se vriše potek voda in objektov.
– Vzdolžni profil
Vzdolžni profil prikaže višinski potek in globine cevovoda.
Pregledni načrt
Pregledni načrt vsebuje tlorisni potek vodov in vgrajenih objektov brez hišnih priključkov. Izdela se v M 1:5000.
V pregledni načrt je potrebno s črtkano črto vrisati tudi poteke vodov, ki so le približno znani.
– Terenske skice
Terenske skice, ki se izdelajo na terenu ob izmeri vodov vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vnešeni v evidenčni načrt še:
– nomenklaturo detajlnega lista,
– številke detajlnih točk,
– topografijo zasunov, hidrantov in podobnih elementov na cevovodu,
– montažni načrt vozlišč in objektov na vodovod (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta),
– dimenzije, materiale.
3. Digitalni zapis
Digitalni zapis vsebuje:
– spisek koordinat in nadmorskih višin poligonskih in detajlnih točk,
– grafično ponazoritev komunalnih vodov z objekti
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljalec že upravlja, pa niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa higienskega stanja, se sanira postopoma v roku, ki ga dopušča letno planiranje enostavne reprodukcije.
81. člen
Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni sanirati v roku, določenem z določbo, ki jo izda upravljalec vodovoda.
82. člen
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo že upoštevati normative po tem pravilniku.
83. člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme Občinski svet občine Grosuplje.
Št. 355-4/96
Grosuplje, dne 2. julija 1997.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Grosuplje
Angelca Likovič, dipl. org. l. r.
