Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 2986 in Uradni list RS, št. 26/90) in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Kamnik na 26. seji dne 4. 6. 1997 sprejel

Zazidalni načrt območja B5 Perovo temelji na projektu št. 8/86, ki ga je v mesecu novembru 1996 izdelal UB, Urbanistični biro, družba za urejanje okolja, d.o.o., Kamnik in zajema stališča, predloge in pripombe iz javne razgrnitve in javne obravnave.

Meja območja zazidalnega načrta poteka skladno z določili sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 1994 in sicer prične v stičišču severnega kraka Kovinarske ceste z Ljubljansko cesto, od koder nadaljuje svojo pot po vzhodnem robu parcele št. 1472 k.o. Kamnik (Ljubljanska c.) proti jugu vse do stičišča z južnim krakom Kovinarske ceste – severozahodni vogal parc. št. 763/4, k.o. Kamnik. Od tod nadaljuje pot po severni meji iste do stičišča z jugozahodnim vogalom parc. št. 764/4 k.o. Kamnik (Steletove ceste oziroma Zikove ulice). Po zahodnem robu iste potuje v smeri proti severu vse do stičišča s severnim krakom Kovinarske ceste (parc. št. 763/4 k.o. Kamnik), kjer potem zavije po zahodni meji parcele Kovinarske ceste nazaj v izhodiščno točko.

Izgradnja in urejanje območja temelji na dolgoletnih izhodiščih mesta, opredeljenih tudi v konceptih razvoja urbanistične zasnove mesta v okviru prostorskih sestavin planskih aktov občine, to je formiranje območja centralnih dejavnosti južnega dela mesta. Izhaja iz naslednjih konceptualnih podlag:
– mesto je v osnovi deljeno na spomeniško varovani del starega mestnega jedra s svojim osrednjim fokusom Šutno in Glavnim trgom ter južni, pretežno stanovanjski del s svojim, še ne izvedenim fokusom centralnih dejavnosti z dopolnjeno stanovanjsko funkcijo ob Ljubljanski cesti,
– lega območja v prostoru terja aktiviranje območja tako z Ljubljanske kot Steletove ceste, pri čemer je hierarhični odnos dejavnosti v smislu poudarjanja pomembnejših funkcij z Ljubljanske ceste ter sekundarnih s Steletove ceste,
– longitudinalnost območja glede na robne, stanovanjske dejavnosti zahteva obvezne večkratne prekinitve v gradbenih masah, ki so namenjene funkcionalnim povezavam in pogledom oziroma kompenzaciji manjka parkirnih površin širšega zaledja,
– bližina blokovne stanovanjske soseske na vzhodu in pa vgrajenost območja med dvoje dolgoročno pomembnih priključkov na Ljubljansko cesto narekuje koncept pozidave z močnejšimi poudarki na obeh začetkih območja, vmesno relativno strnjeno, a artikulirano pozidavo nasproti stanovanjske soseske ter vmesnimi preseki z intenzivno zazelenitvijo v gradbenih vrzelih, kjer so nujno potrebne zunanje parkirne površine.

Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje arhitektonsko-oblikovalske pogoje:
I. A) TRGOVSKO-POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT na severu območja je inkorporiran v območju podaljška Murnove ulice in novo oblikovanega priključka Kovinarske ulice na Ljubljansko cesto:
– oblikovno s svojo obliko in možnostjo nadgraditve vertikalnega poudarka poudarja severni vstop v območje in obenem s svojim parterjem izrablja višinsko razliko med Ljubljansko in Steletovo cesto ter ustvarja padajoč trg pred objektom na severu,
– arhitekturno je zasnovan iz dveh sklopov – osnovnega horizontalnega in variantnega vertikalnega. Tlorisni in vertikalni gabariti so razvidni iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– dostop z Ljubljanske ulice je na severnem delu mimo bencinskega servisa, katerega izhod je v podaljšku Murnove ulice, dostop v pokrita parkirišča v nivoju Steletove ceste in v kleti pa je iz Steletove ceste na vzhodu prav tako v osi Murnove ulice.
B) BENCINSKI SERVIS se določa na obstoječi lokaciji v severnem predelu območja v nivoju Ljubljanske ceste; definira se posodobitev obstoječega, ki na obstoječi lokaciji dopolnjuje ponudbo trgovskega nakupovalnega centra na jugu in trgovsko-poslovno-stanovanjskega objekta na severu:
– tlorisni in vertikalni gabarit sta razvidna iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– dodatni program z možnostjo lokalov, servisnih dejavnosti, parkirišč ter tehničnih prostorov (cisterne) je predviden v nivoju Steletove z možnostjo podkletitve,
– dostop do parkirišč je skupen z dostopom do parkirišč trgovsko-poslovno-stanovanjskega objekta na severu (objekt A),
C) NAKUPOVALNI CENTER je lociran v območje med objekt SKG in razširjeni bencinski servis in je sestavljen iz treh sklopov – osrednjega objekta nakupovalnega centra v sredini, pokritih skladiščnih prostorov s ploščadjo za parkirišče na severu, ter obcestnimi arkadnimi lokali ter južnem trgu s pokritimi parkirišči na jugu:
– programsko je namenjen dejavnostim nakupovalnega centra, oblikovno pa predstavlja središče severnega dela območja,
– tlorisni in vertikalni gabariti so razvidni iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– dovoz do objekta je na severu z nivoja Ljubljanske ceste in na jugu z nivoja Steletove ceste; na obeh straneh ima dovolj parkirnih površin, ki so namenjene funkcioniranju centra; na severu so parkirišča v nivoju Ljubljanske ulice, na jugu so pod nivojem južnega trga z možnostjo v dveh etažah in medetažno zasnovane; na severu so pod parkirišči v nivoju Steletove ceste predvideni skladiščni prostori s prostorom za manipulacijo.
D) POSLOVNO-TRGOVSKI OBJEKT dosedanjega SKG predstavlja zrcalno dogradnjo že obstoječega objekta s tem, da se ustrezno preoblikuje in predvidi dozidavo – aneks k objektoma proti Ljubljanski cesti;
– programsko je namenjen obstoječim in novim poslovnim dejavnostim, ob tem, da se v razširjenem delu oblikujejo manjkajoče trgovske dejavnosti območja,
– tlorisni in vertikalni gabarit sta razvidna iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– dovoz do objekta je iz nivoja Ljubljanske ceste na jugu ter iz nivoja Steletove ceste na severu.
E) TRGOVSKO-POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI so predvideni v območju južno od SKG do podaljška Livarske ulice s prostorsko zasnovo v obliki “glavnika” oziroma treh atrijev v obliki črke U s prečnimi objekti in vzdolžnimi objekti ob Ljubljanski ulici ter pokritimi parkirišči:
– v zasnovi ostajajo na omenjenem prostoru pokrita parkirišča za potrebe stanovalcev Zikove ceste, pri tem, da je dodana še ena etaža in dodatna medetaža za potrebe predvidene pozidave,
– oblikovno se objekti sestavljajo iz objektov v obliki črke U z možnostjo povezave teh enot ob Ljubljanski cesti. Znotraj enot so predvideni poljavni prostori – atriji z zazelenitvijo, igrala, elementi trgov ipd,
– programsko je v vzdolžnih objektih ob Ljubljanski cesti predvidena trgovsko-poslovno stanovanjska dejavnost, v prečnih pa pretežno stanovanja z varianto trgovsko-poslovnih površin v pritličjih proti objektoma C in E,
– tlorisni in vertikalni gabariti so razvidni iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– dovoz do objektov je predviden tako z nivoja Ljubljanske kot Steletove ceste, kar omogočajo medetažna parkirišča, ki so predvidena pretežno v nivoju Steletove ceste in v kleti.
F) TRGOVSKO-POSLOVNI OBJEKT ob križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste na jugu območja izrablja ugodno lego ter tako kot objekt A na severnem vstopu v območje predstavlja s svojo markantnostjo (možnostjo oblikovanja vogala in delno vertikalnega poudarka) južni vstop v to območje;
– oblikovno poudarja svojo lego v križišču s centralnim vstopom iz jugozahoda ob križišču in diagonalnim nadaljevanjem pešaške komunikacije za objekt, kjer le-ta prehaja v parkovne ureditve ob Steletovi cesti (dopušča se postavitev montažnega objekta okrepčevalnice paviljonskega tipa),
– programsko je objekt namenjen dvoetažnim garažnim prostorom v kleti; poslovno-trgovskim programom v pritličju in etaži ter stanovanjskim dejavnostim druge etaže oziroma mansarde,
– tlorisni in vertikalni gabarit sta razvidna iz grafičnega dela zazidalnega načrta.
G) POSLOVNO-TRGOVSKO-SERVISNI OBJEKT na lokaciji KAMBUS vključuje obstoječe dejavnosti z možnostjo nadgradnje poslovno-trgovskega objekta na vogalu Kovinarske in Steletove ceste ter podkletitvijo obstoječe ploščadi.
– oblikovno predstavlja samostojno celoto, ki le s poudarjenim vogalom, sicer pa praznim prostorom, poudarja ostalo območje, ki je mrežno zasnovano,
– programsko se obstoječe servisne dejavnosti dopolnijo s poslovno-trgovsko-servisnimi dejavnostmi (avtopralnica, interna črpalka, parkirišča, saloni...),
– tlorisni in vertikalni gabariti so razvidni iz grafičnega dela zazidalnega načrta.
II. OBLIKOVANJE STREŠIN pri vseh zgoraj naštetih objektih naj bi bilo predvsem zaradi večjih kubusov v blažjih naklonih – lahko so dvokapno, enokapno ali krivuljasto zasnovane; usklajenost oblikovanja območja bodo avtorji oziroma soavtorji projekta v skladu z 9. členom tega odloka ocenjevali v okviru posameznih projektov.
III. PARKIRNE POVRŠINE so oblikovane v dvoetažnih sklopih v predelih, kjer je izkazan že sedaj največji manjko parkirišč, oziroma tam, kjer nove dejavnosti zahtevajo ustrezne parkirne površine; oblikovno se terasasto dvigajo v smeri od Steletove proti Ljubljanski cesti, kjer so parkirne površine vidne, so intenzivno ozelenjene.
IV. PARKOVNE UREDITVE so intenzivno izvedene v dveh trikotnih predelih med komunikacijami, kjer je največja frekvenca pešcev in kolesarjev.
V. PROMETNA UREDITEV se vsebinsko navezuje tako na ureditev Ljubljanske ceste kot na ureditev priključkov Kovinarske ulice nanjo ter delno dopolnitev programa Steletove ceste:
– Ljubljanska cesta se v skladu z izhodišči dolgoročnih mestnih usmeritev razširi v tripasovnico s kontinuiranim pasom izmeničnih levih zavijalcev v sredinskem delu, ustreznim zelenim pasom ob cesti, pešpotjo in kolesarsko stezo,
– Kovinarska cesta se modificira v priključkih na Ljubljansko, ustrezno razširi in opremi s potrebnimi spremljajočimi programi,
– Steletova cesta se dopolni s pešaškimi hodniki v stiku z novoformirano cono ter obveznimi prehodi (vertikalne komunikacije) v smeri Ljubljanske ceste; določijo se tudi uvozi v objekte in parkirne površine.
VI. ZUNANJE UREDITVE-HOTIKULTURA je pomemben dejavnik urejanja obravnavanega območja, saj se neposredno povezuje z intenzivno gradnjo oemnjenega območja, zato je predel intenzivno ozelenjen ob obeh glavnih komunikacijah, v vseh predelih med objekti ter še posebej v conah dvoetažnih parkiranj. Na ta način se omili občutek siceršnje prezasičenosti prostora z intenzivnimi programi, uporabnikom prostora pa omogoči v predelih najintenzivnejših pozidav pogled na zelenje.

Infrastrukturno opremljanje objektov in naprav se izvaja na naslednjih podlagah:
– prometno omrežje se navezuje na izrabo obeh glavnih prometnic neposredno ob območju, to je Ljubljanske ceste in Steletove ceste, pri čemer se Ljubljanska cesta ustrezno preoblikuje v tripasovnico s pasom za zavijanje v levo na zgornje platoje parkirnih površin; ustrezno se preoblikujeta tudi oba priključna kraka Kovinarske ulice z vmesno interpolacijo križišč ob Kambusu (avtobusni promet),
– obstoječe vodovodno omrežje se etapno v celoti dogradi v vseh predelih, kjer se določa izgradnja novih objektov; hidrantno omrežje temelji na robni zaščiti z že obstoječo hidrantno mrežo, za novonastale objekte pa se ustrezno dopolni,
– kanalizacijsko omrežje se izvaja ločeno za fekalno in meteorno kanalizacijo, s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik,
– meteorno voda s parkirišč in drugih utrjenih površin je pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj,
– napajanje območja z električno energijo se vrši z odvzema iz javnega omrežja z navezavo na obstoječo trafo postajo; etapno pa se v primeru neznatnega povečanja potreb določa ojačanje obstoječe trafo postaje oziroma izgradnja nove,
– javna razsvetljava je vezana na sistem mestnega osvetljevanja glavnih komunikacij, interna pa je predmet izvedbe ob izgradnji vsakega funkcionalnega sklopa objektov posebej. Osvetlitev peš poti ob cesti in parkov pa je vezana na javni sistem osvetlitve mesta,
– PTT omežje se napaja iz poštne centrale Bakovnik. Ob izgradnji novih objektov se dograjuje tudi notranje telefonsko omrežje,
– ogrevanje območja je izvedeno tako, da se večji kompleksi ogrevajo z lastnim virom preko kotlovnic na tekoče gorivo, dolgoročno je določena priključitev območja na mestu ogrevanja mesta s plinom,
– odpadki se ločijo na več vrst, sortirajo in ločeno odvažajo, odpadne embalaže (karton, star papir, polietilenske vrečke ipd.) se zbirajo in vračajo dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih,
– investitorji pri ravnanju z odpadki upoštevajo občinski odlok o ravnanju z odpadki v Občini Kamnik.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za preprečevanje eventualnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju. Investitorji morajo prav tako zagotoviti ukrepe za zaščito podtalnice ter pri izdelavi projektne dokumentacije poskrbeti za zadostno osončenje prostorov.

Zazidalni načrt se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje.Vsaka etapa mora z ozirom na specifiko dejavnosti izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in naprave oziroma se izvajati sočasno z etapo, ki zagotavlja ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v mnenju o usklajenosti posega v prostoru v ZN. Časovno zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisno od izkazanega interesa investitorjev, oziroma v primerih celostnega oblikovanja posega, tudi od pristojnih organizacij, organov in skupnosti.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji, lastniki zemljišč in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– zgraditev vseh podzemnih komunalnih naprav sočasno oziroma predhodno z izgradnjo samih stavbnih in površinskih objektov oziroma zgraditev vseh potrebnih podzemnih objektov, ki omogočajo kasnejšo graditev komunalnih naprav,
– zgraditev plinskega omrežja za oskrbovanje območja s plinom v fazi, ki jo opredeli program plinifikacije mesta,
– dokončanje izvajanja pričete etape z vsemi elementi pred pričetkom izvedbe naslednje etape, razen v primerih večfaznega izvajanja posamezne etape in izvedbo primerne hortikulturne ureditve,
– projektant mora že v fazi začetka izvedbe projekta dobiti soglasje od neposredno prizadetih ter avtorjev oziroma soavtorjev priprave prostorskega izvedbenega načrta. Brez soglasja prizadetih (lastnikov zemljišča, ki to niso postali na podlagi razlastitve), pa ne sme nihče začeti z nobenimi posegi na spornem področju,
– pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezne objekte in naprave morajo lastniki zemljišč v območju ZN B5 Perovo podpisati pogodbo z investitorjem izgradnje komunalne infrastrukture, v kateri se obvežejo plačati sorazmerni del stroškov komunalne ureditve ob pričetku izgradnje komunalnih vodov za območje B5 Perovo.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom ZN, predpisanih gabaritov so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali oziroma 300 cm v horizontali za infrastrukturo.
Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljena, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Možne so oblikovne spremembe celostne podobe območja na podlagi predhodnih strokovnih študij in ob soglasju pristojnih organizacij in skupnosti-soglasodajalcev in izdelovalca tega ZN.

Zazidalni načrt območja B 5 Perovo je vsem zainteresiranim na vpogled v Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik in Zavodu za urbanistično načrtovanje Občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kamnik, dne 4. junija l997.