Ustavno sodišče je na pobudo Zvonke Falkner, Franca Jevnikarja, Janeza Kovačiča, Igorja Teršarja, Jožeta Venclja, Ivana Vovka in mag. Franca Žnidaršiča iz Trebnjega v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 22. oktobra 1997

1. Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije, ki jih je sprejel Občinski svet občine Trebnje na seji dne 1. 10. 1997, se odpravijo.
2. Ta odločba začne učinkovati z vročitvijo nasprotnemu udeležencu.

1. Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedena pravila (v nadaljevanju: pravila), s katerimi se ureja postopek izvolitve predstavnikov Občine Trebnje v volilno telo za izvolitev člana Državnega sveta (v nadaljevanju: elektorjev) in postopek določitve kandidata za člana Državnega sveta. Zatrjujejo, da so bila pravila nezakonito izglasovana, nezakonitost pa naj bi bila podana tudi zaradi bistvene kršitve določb 29. in 30. člena poslovnika Občinskega sveta občine Trebnje. Pobudniki navajajo, da je bila 1. 10. 1997 najprej sklicana redna 27. seja občinskega sveta, na kateri pravila niso bila sprejeta, ker zanje ni glasovala dvotretjinska večina navzočih članov. Po zaključku te seje je predsednik občinskega sveta sklical 2. izredno sejo za isti dan ob 21.30. Pri tem naj bi bili člani občinskega sveta iz vrst dveh strank o seji obveščeni ustno, drugim članom pa so bila pisna vabila raznesena na njihova stalna prebivališča. Vabila niso bila vročena osebno, zaradi česar naj bi šlo za manipulacijo z obveščanjem. Po mnenju pobudnikov je predsednik občinskega sveta vedel, da svetniki po seji niso odšli domov, ampak skupaj na večerjo. Zato naj bi se s takšnim ravnanjem svetnikom tistih strank, ki o seji niso bili osebno obveščeni, zavestno preprečilo, da bi se seje lahko udeležili. Pobudniki predlagajo, da ustavno sodišče pravila razveljavi.
2. Pobuda je bila predložena Občinskemu svetu občine Trebnje. Predsednik občinskega sveta je nanjo odgovoril. Meni, da je bil postopek za sklic izredne seje izveden brez kršitev ter da so bila pravila sprejeta v skladu z veljavno zakonodajo. V odgovoru pojasnjuje, da je bila izredna seja, na kateri so bila sprejeta pravila, sklicana v skladu z določbo 30. člena poslovnika občinskega sveta, ki dopušča sklic izredne seje v krajšem roku, kot je predviden za sklic redne seje. Načina sklica seje ter načina vročanja vabil za sejo pa poslovnik ne ureja. Predsednik se je odločil za sklic izredne seje po tem, ko so nekateri člani občinskega sveta že zapustili sejno sobo. Vabilo za izredno sejo je bilo navzočim članom izročeno osebno, drugim članom pa v skladu z določbami poslovnika po kurirju. Vsi člani občinskega sveta naj bi bili o izredni seji obveščeni. Zato naj ne bi bila utemeljena trditev, da članom občinskega sveta ni bila omogočena udeležba na seji. Tudi nekateri od podpisnikov pobude naj bi za sklic vedeli še pred prihodom kurirja, ki je prinesel vabilo. Na podlagi izpodbijanih pravil je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja že sestavila seznam predlaganih kandidatov. Občinski svet naj bi izvedel volitve elektorjev na seji dne 24. 10. 1997.

3. Pobudniki so člani občinskega sveta in predlagajo začetek postopka za oceno zakonitosti pravil, ker naj ta ne bi bila sprejeta po zakonitem postopku. Ustavno sodišče je po določbi četrte alinee prvega odstavka 160. člena ustave pristojno odločati o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo v obravnavo in na podlagi četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-246/97 z dne 15. 10. 1997 sprejelo stališče o pravni naravi pravil, s katerimi se na podlagi prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 15. člena zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) ureja postopek in način izvolitve elektorjev v volilno telo za volitev članov Državnega sveta in postopek in način določitve kandidata za člana Državnega sveta. Zato se v tem delu v celoti sklicuje na razloge iz citirane odločbe. Ker gre torej za občinski predpis, je ustavno sodišče pristojno presojati njegovo zakonitost. Presoja zakonitosti pa po določbi tretjega odstavka 21. ZUstS vsebuje tudi presojo zakonitosti postopka, po katerem je bil predpis sprejet. Za to presojo so relevantne določbe zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 26/97 – v nadaljevanju: ZLS), ki določajo, kaj urejajo posamezni akti občine in na kakšen način morajo biti sprejeti. Po določbi 36. člena ZLS ureja občinski svet svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov. Po določbi 35. člena ZLS lahko občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Predpogoj, da se lahko doseže kvorum za odločanje, je v tem, da morajo biti vsi člani občinskega sveta na sejo sveta vabljeni na način, ki jim omogoča udeležbo. Glede na odgovor nasprotnega udeleženca ni sporno, da so bili člani občinskega sveta o seji obveščeni tako, da so bila le nekaterim članom vročena vabila osebno, medtem ko so bila drugim članom posredovana po kurirju na naslov njihovega stalnega bivališča v kratkem času po končani redni seji. Ob upoštevanju rokovnika izvajanja volilnih opravil za volitve članov Državnega sveta, ki predvideva, da morajo biti elektorji izvoljeni najkasneje do 27. 10. 1997, ni bilo nujne potrebe za sklic izredne seje in člani občinskega sveta 1. 10. 1997 tudi niso mogli predvidevati, da bo ta še isti večer sklicana. Ne glede na to, ali je v konkretnem primeru šlo za manipulacijo ali ne, pa navedeno dejansko pomeni, da vsem članom občinskega sveta ni bila dana možnost udeležiti se seje, na kateri so se sprejemala pravila. Zato tudi kvorum za odločanje ni mogel biti oblikovan v skladu s 35. členom ZLS, čeprav se je seje od 25 članov občinskega sveta udeležilo 14 članov tega organa, kar je sicer več kot polovica. Drugačna razlaga 35. člena ZLS bi omogočala zlorabe, kar pa v demokratični državi prav pri postopkih sprejemanja pravno obvezujočih odločitev in še posebej v postopkih v volilnih zadevah ne more biti dopustno. Zato so bila pravila sprejeta na način, ki je v neskladju z zakonom.
6. Da bi se odpravile posledice ugotovljene neskladnosti, se je ustavno sodišče v skladu s pooblastilom iz prvega odstavka 161. člena ustave odločilo za odpravo izpodbijanega akta. To pa pomeni tudi odpravo vseh doslej izvedenih volilnih opravil, ki jih bodo morali pristojni organi po sprejemu novega akta izvesti znova, kajti odprava učinkuje za nazaj. Da ne bi bilo dvoma o pričetku učinkovanja te odločbe, je ustavno sodišče posebej odločilo, kdaj za nasprotnega udeleženca nastopi učinkovanje te odločbe ustavnega sodišča. V zvezi s tem ustavno sodišče tudi posebej opozarja, da bo moral občinski svet tiste določbe pravil, ki časovno opredeljujejo posamezna volilna opravila, prilagoditi tej novo nastali situaciji.

7. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Odločbo je sprejelo soglasno.