Ustavno sodišče je v postopku, začetem na pobudo politične stranke Slovenski krščanski demokrati, na seji dne 9. oktobra 1997

1. Del zadnjega stavka 87. člena zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), ki glasi: “pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja”, se razveljavi, kolikor se nanaša na glasovnice volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo.
2. Če Državni zbor ne nadomesti delno razveljavljenega dela določbe iz prve točke tega izreka z novo določbo tako, da bi ta veljala že za volitve predsednika republike v letu 1997, morajo pristojni volilni organi pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti iz tujine na volitvah predsednika republike v letu 1997 upoštevati glasovnice, ki so prispele do njih najkasneje do 12. ure petega dne po dnevu glasovanja.
3. Republiška volilna komisija mora v primeru, da pride do ponovnega glasovanja (drugega kroga) na volitvah predsednika republike v letu 1997, razpisati ponovno glasovanje tako, da bo opravljeno v nedeljo, 14. decembra 1997.

1. Pobudniki izpodbijajo 54. in 87. člen zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ), češ da sta v nasprotju s 14., 43. in 44. členom ustave. Zatrjujejo, da je čas med končnim rokom za predložitev list kandidatov (54. člen) in med rokom, do katerega morajo glasovnice tistih, ki so glasovali po pošti, prispeti do okrajne volilne komisije, da bi se upoštevale pri ugotavljanju volilnega izida, prekratek, da bi omogočil vsem državljanom (volivcem), ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, glasovanje po pošti v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZVDZ.
2. Pobudniki navajajo, da naj bi 5.000 državljanov s stalnim prebivališčem v tujini v roku iz drugega odstavka 17. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92 – v nadaljevanju: ZEVP) vložilo zahtevek za vpis v posebni volilni imenik za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bile 8. novembra 1996, vendar naj bi le 3.000 glasovnic v zakonskem roku (do 12. ure na dan po dnevu glasovanja) prispelo do okrajnih volilnih komisij, preostale pa naj bi prispele prepozno in naj bi se zato ne upoštevale pri ugotavljanju izida glasovanja. Pobudniki zatrjujejo, da so s tem kršeni 43. člen ustave (volilna pravica), 44. člen ustave (pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev) in 14. člen ustave (enakost v človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah oziroma enakost pred zakonom). Predlagajo razveljavitev dela določbe 87. člena ZVDZ, ki določa, da okrajna volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja upošteva le glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja.
3. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve v odgovoru na pobudo navaja, da je Državni zbor z visoko stopnjo soglasja izpodbijano ureditev že ocenil za neprimerno, zaradi česar je v prvi polovici leta 1996 v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor (EPA 1286), kjer je določil, da se v prvem odstavku 54. člena beseda “petindvajseti” nadomesti z besedo “trideseti”.

4. Ustava določa v 1. členu, da je Slovenija demokratična republika, v drugem odstavku 3. člena pa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo ter da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami. 14. člen ustave določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
5. V 43. členu ustave je določeno, da je volilna pravica splošna in enaka in da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. V 44. členu ustave je določeno, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. V drugem odstavku 80. člena, ki govori o volitvah poslancev Državnega zbora, je določeno, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
6. Načelo splošne volilne pravice (43. člen ustave in drugi odstavek 80. člena ustave) pomeni, da mora biti vsakemu državljanu, ki je dopolnil 18 let, omogočeno, da voli in da je voljen. Ni dovolj, da je ta pravica zakonsko določena; zakonska ureditev mora biti takšna, da lahko vsak državljan volilno pravico tudi dejansko izvršuje, pri čemer pa je seveda od njega mogoče zahtevati skrbno ravnanje (pravočasen prihod na volišče, vložitev zahteve za vpis v poseben volilni imenik, če je na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebiva, takojšnjo pošiljatev glasovnice in volilne karte ipd.). Če zakonske določbe preprečujejo določenemu številu državljanov, ki so dopolnili 18 let, da – kljub temu, da so ravnali s potrebno skrbnostjo – ne morejo dejansko izvrševati volilne pravice, ki jim jo sicer zakon daje, je s tem kršena njihova volilna pravica prav tako, kot če bi jim je zakon sploh ne priznaval. Ta zahteva se nanaša tudi na državljane, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo. Zakonska ureditev mora omogočiti tudi tem volilnim upravičencem uresničevanje volilne pravice. Zakonodajalec mora pri tem upoštevati ustavne roke glede izvolitve Državnega zbora (81. člen ustave) in predsednika republike (103. člen ustave) oziroma glede sklica prve seje novega Državnega zbora (81. člen ustave); v primeru, da razlogi izvedbene narave ne omogočajo zakonske ureditve, ki bi hkrati omogočila uresničevanje volilne pravice prav vsem volilnim upravičencem in spoštovanje ustavnih rokov, je potrebno po načelu sorazmernosti tehtati težo posega v volilno pravico (zlasti znatnost števila volilnih upravičencev, ki jim je onemogočeno uresničevanje volilne pravice) in težo posega v ustavne vrednote, ki jih zasledujejo ustavne določbe o rokih v zvezi z volitvami. To pomeni, da je lahko zakonska ureditev, ki določenemu številu volilnih upravičencev zaradi objektivnih razlogov ne omogoči uresničevanja volilne pravice, kljub posegu v volilno pravico skladna z ustavo, če prestane opisani test sorazmernosti. Če se izkaže, da bi bilo potrebno za zagotovitev uresničevanja volilne pravice prav vseh volilnih upravičencev v zakonu odstopiti od ustavnih rokov, da pa je mogoče z zakonsko ureditvijo, ki ostaja v okviru ustavnih rokov, zagotoviti uresničevanje te pravice vsem volilnim upravičencem razen nepomembnega oziroma neznatnega števila, potem zakonodajalec od ustavnih rokov ne sme odstopiti.
7. Za presojo skladnosti izpodbijanih zakonskih določb z ustavo je bilo potrebno analizirati zakonske roke in dejanski potek volilnih opravil v praksi. Ustavno sodišče je zato v postopku pridobilo potrebne podatke od Republiške volilne komisije (v nadaljevanju: RVK). Podatke je posredoval tajnik RVK kot vodja službe tega volilnega organa.
8. ZEVP določa v drugem odstavku 2. člena, da se volilna pravica državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, evidentira s posebnim volilnim imenikom. Posebni volilni imenik sestavi upravni organ, pristojen za vodenje stalne evidence volilne pravice. V 17. členu ZEVP je določeno, da se volilni imenik za državljane, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, vzpostavi na podlagi zahtevka državljana za vpis v volilni imenik. Državljan vloži zahtevek pri RVK najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja. Zahtevek vsebuje osebne podatke državljana, podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji oziroma, če tega ni mogoče ugotoviti, izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo uresničeval volilno pravico; zahtevku mora biti priložen tudi dokaz o državljanstvu. 24. člen ZEVP pa določa, da pristojni organ državljanu, ki bo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebiva, in je sporočil RVK, da želi glasovati, izda volilno karto. Volilna karta vsebuje podatke iz volilnega imenika, podatke o volilni enoti in volilnem okraju, prostor za potrditev istovetnosti volivca ter naslov državljana v tujini, na katerega se mu pošlje volilno gradivo.
9. ZVDZ določa v 82. členu, da lahko volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, glasujejo po pošti ali na diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu RS, če to sporočijo RVK najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma, če to omogoča meddržavni sporazum. Glasovanje na diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih ni podrobneje urejeno. Pri glasovanju po pošti se glasovnica upošteva le, če je kuverti z glasovnico priložena volilna karta, potrjena od diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva RS ali od organa države, v kateri volivec stalno ali začasno prebiva.
10. Po pošti lahko glasujejo tudi volivci, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, prav tako pa tudi oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, če to sporočijo okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja. Glasovanje po pošti se opravi pred dnem, ki je določen z razpisom volitev kot dan glasovanja.
11. Redne volitve se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega Državnega zbora (tretji odstavek 81. člena ustave; prvi odstavek 13. člena ZVDZ). Razpišejo se najprej 135 in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega Državnega zbora (prvi odstavek 15. člena ZVDZ). Od dneva razpisa rednih volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni (drugi odstavek 15. člena ZVDZ). Prvo sejo Državnega zbora skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po izvolitvi poslancev (tretji odstavek 81. člena ustave).
12. ZVDZ določa v prvem odstavku 54. člena, da se liste kandidatov predložijo volilni komisiji volilne enote najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja. V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da volilna komisija volilne enote takoj po prejemu preizkusi pravočasnost in zakonitost predložene liste. Odločba o potrditvi ali zavrnitvi liste kandidatov mora biti izdana najkasneje do 18. dne pred dnem glasovanja (59. člen ZVDZ). Seznami potrjenih list kandidatov in seznami posameznih kandidatov, o katerih se glasuje v volilnih okrajih, se objavijo v sredstvih javnega obveščanja najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja (61. člen ZVDZ). Ta rok se ujema s končnim rokom za izdajo odločbe RVK o razveljavitvi ali spremembi odločbe volilne komisije volilne enote, izdane v postopku potrjevanja kandidatnih list (104. člen ZVDZ). Zoper to odločbo kakor tudi zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, oziroma zoper odločbo volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja je možna pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore (105. člen ZVDZ). Rok za vložitev pritožbe je 48 ur po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Upoštevati je potrebno tudi možnost vložitve ustavne pritožbe zoper odločitev sodišča.
13. 87. člen ZVDZ ureja način ugotavljanja volilnih izidov v volilnem okraju. Okrajna volilna komisija ugotovi za območje volilnega okraja, koliko volivcev je vpisano v volilni imenik, koliko jih je na voliščih glasovalo po volilnem imeniku in koliko jih je glasovalo s potrdili, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in delež glasov posameznih kandidatov v skupnem številu glasov, oddanih v volilnem okraju. V zadnjem stavku 87. člena ZVDZ je določeno, da okrajna volilna komisija ugotovi tudi izid glasovanja po pošti, pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja.
14. Po podatkih o poteku volilnih opravil na volitvah poslancev Državnega zbora 8. novembra 1996, ki jih je posredovala služba RVK, je RVK takoj po razpisu volitev v začetku septembra 1996 v dnevnih časnikih objavila poziv državljanom RS, ki so v tujini in želijo glasovati na volitvah 8. novembra 1996, da sporočijo RVK:
– osebe s stalnim prebivališčem v tujini (izseljenci) zahtevo za vpis v posebni volilni imenik, pri čemer RVK to upošteva hkrati kot zahtevo za glasovanje po pošti, razen če je posebej naznačeno, da želi volilec glasovati na volišču v RS ali na drug način,
– osebe, ki imajo stalno prebivališče v RS, pa so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo (zdomci), svojo zahtevo, da želijo glasovati po pošti.
RVK ima evidentiranih preko 4.900 zahtev, od česar je polovica zahtev za vpis v posebni volilni imenik, polovica pa samo za glasovanje po pošti v tujini. Od izseljencev, ki so predčasno zahtevali vpis v posebni volilni imenik, jih je 74 glasovalo na voliščih v Sloveniji, 91 pa jih je glasovalo na voliščih v Sloveniji s potrdili.
15. Štiriindvajseti in triindvajseti dan pred dnem glasovanja je potekal preizkus zakonitosti kandidatur. V enem primeru je bila zavrnjena lista z odločbo volilne komisije volilne enote. V zakonsko določenem roku (48 ur) je bila vložena pritožba na Vrhovno sodišče RS, ki je pritožniku v zakonskem roku ugodilo. Devetnajsti dan pred dnem glasovanja so bila opravljena še zadnja žrebanja in določene glasovnice po volilnih okrajih. Le-te so bile takoj posredovane okrajnim volilnim komisijam in 18. dan pred dnem glasovanja je bil odposlan največji del glasovnic za glasovanje po pošti v tujino. Gradivo se je pošiljalo priporočeno z letalsko pošto, razen v sosednje štiri države. Po informacijah Pošte Slovenije naj bi dostava v zbirni center posamezne države trajala 3 do 4 dni. Od tu naprej pa je dostava odvisna od poštne službe posameznih držav. Pri potrjevanju volilnih kart (potrdilo služi kot overitev, da je glasovnica v rokah osebe, katere podatki so navedeni na karti) RVK ni zaznala posebnih problemov.
16. Za vračanje volilnega gradiva je bilo šele v zadnjem tednu pred glasovanjem doseženo angažiranje diplomatskih in konzularnih predstavništev, tako da so lahko volivci gradivo, naslovljeno na okrajne volilne komisije, oddali predstavnikom, ki so potrjevali volilne karte. Le-ti so poslali gradivo s pospešeno pošto na naslov RVK, le-ta pa ga je v ponedeljek po glasovanju do 12. ure po kurirjih dostavila pristojnim okrajnim volilnim komisijam. V zakonitem roku je prispelo k okrajnim volilnim komisijam 2.898 glasovnic. Po izteku roka (po 12. uri v ponedeljek) je do 14. 11. 1996 prispelo še 380 pošiljk, od tega na naslov RVK 188 kuvert, večinoma poslanih s pospešeno pošto ali preko Ministrstva za zunanje zadeve.
17. Iz navedenih empiričnih podatkov izhaja, da pomembnemu oziroma znatnemu številu volilnih upravičencev (slovenskih državljanov, ki so dopolnili 18 let), ki so bili na dan glasovanja v tujini, ker so tam stalno ali začasno prebivali, ni bilo omogočeno, da bi uresničili svojo pravico voliti na volitvah poslancev Državnega zbora. Čeprav je RVK volilna opravila opravljala v zakonskih rokih in čeprav v postopkih kandidiranja in potrjevanja list kandidatov ni prišlo do zapletov v zvezi s pravnimi sredstvi (ugovori, pritožbami ali ustavnimi pritožbami), je nezanemarljivo število glasovnic prišlo do okrajnih volilnih komisij po izteku roka iz 87. člena ZVDZ. Te glasovnice se pri ugotavljanju volilnega izida niso upoštevale, tako da je bilo volivcem, ki so jih poslali, dejansko onemogočeno izvrševanje aktivne volilne pravice. Izkazalo se je, da je čas med končnim rokom za predložitev kandidatnih list in končnim rokom, do katerega morajo glasovnice tistih, ki so glasovali po pošti, priti do okrajnih volilnih komisij, tako kratek, da je pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo, onemogočeno izvrševanje volilne pravice.
18. Končnemu roku za predložitev kandidatnih list iz prvega odstavka 54. člena ZVDZ (25. dan pred dnem glasovanja) so prilagojeni tudi drugi zakonski roki (rok za izdajo odločbe volilne komisije volilne enote o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov po 59. členu ZVDZ, rok za objavo po 61. členu ZVDZ in rok za izdajo odločbe RVK po 104. členu ZVDZ). Ti roki so tako blizu dnevu glasovanja, da celo v primeru, da ne pride do pritožbe na sodišče, pristojno za upravne spore, oziroma do ustavne pritožbe, dejansko onemogočajo pravočasno izvedbo volilnih opravil v zvezi z glasovanjem po pošti iz tujine. Časovno obdobje med dnem, ko so lahko po zakonskem rokovniku glasovnice nared za pošiljanje volilnim upravičencem v tujino, in končnim rokom, do katerega morajo glasovnice prispeti po pošti do okrajnih volilnih komisij, da bi bile upoštevane, je tako kratko, da je pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo, onemogočeno izvrševanje volilne pravice. Takšno ugotovitev podkrepijo tudi empirični podatki o poteku volilnih opravil na volitvah poslancev Državnega zbora, ki so bile 8. novembra 1996 (11. točka te obrazložitve).
19. Veljavna ureditev torej sistemsko ne omogoča izvrševanje volilne pravice pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo. Takšna ureditev krši načelo splošne volilne pravice in je v neskladju s 1. členom ustave (načelo demokratične države), drugim odstavkom 3. člena ustave, prvim in drugim odstavkom 43. člena ustave, 44. členom ustave in drugim odstavkom 80. člena ustave.
20. Če bi se izkazalo, da zaradi ustavnih rokov v zvezi z volitvami ni mogoče spreminjati zakonskih rokov tako, da bi se olajšalo oziroma omogočilo izvrševanje volilne pravice prizadeti kategoriji volilnih upravičencev, bi bilo potrebno, kot je nakazano v 4. točki te obrazložitve, tehtati oba posega v ustavne vrednote. Vendar v obravnavanem primeru to ni potrebno, saj so možne spremembe zakonskih rokov, s katerimi bi bil pravni položaj prizadete kategorije volilnih upravičencev izboljšan, ne da bi zakonska ureditev ogrozila izvedbo volilnih in povolilnih opravil v ustavnih rokih.
21. Ustavno sodišče je razveljavilo le določbo, ki določa končni rok, do katerega morajo glasovnice po pošti prispeti do okrajne volilne komisije, da bi se upoštevale pri ugotavljanju volilnega izida. Pri tem je treba opozoriti, da ta določba ni v neskladju z ustavo sama po sebi, temveč v povezavi z drugimi zakonskimi določbami o rokih za posamezna volilna opravila. V neskladju z ustavo je celotna ureditev, ki povzroča, da je časovno obdobje med dnem, ko so lahko po zakonskem rokovniku glasovnice nared za pošiljanje volilnim upravičencem v tujino, in končnim rokom, do katerega morajo prispeti glasovnice po pošti do okrajnih volilnih komisij, da bi bile upoštevane, tako kratko, da je pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo, onemogočeno izvrševanje volilne pravice. Za razveljavitev zgolj končnega roka iz 87. člena se je ustavno sodišče odločilo zato, da bi z odločbo nastala čim manjša pravna praznina.
22. Z razveljavitvijo namreč v zakonu nastaja pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec zapolniti. Pri tem mora analizirati potek volilnih opravil v praksi in postaviti zakonske roke tako, da bo med njimi dovolj časa, da bo ob normalnem oziroma predvidljivem poteku dogodkov omogočeno, da se upošteva čim večje število glasovnic, ki so jih ob skrbnem ravnanju poslali volilni upravičenci po pošti iz tujine. Pri tem ima zakonodajalec pravico lastne presoje – seveda ob upoštevanju drugih ustavnih in zakonskih rokov – o tem, katere roke bo premaknil. Upoštevati mora ustavno določene roke in dopustiti možnost njihovega neupoštevanja le v primeru, da bi bil poseg v volilno pravico težji kot poseg v ustavne vrednote, varovane s temi roki.
23. Ustavno sodišče opozarja tudi na to, da je v ZVDZ glede volitev v Državni zbor pomanjkljivo urejeno glasovanje na diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih RS v tujini. Državni zbor bo moral ob urejanju načina uresničevanja volilne pravice omenjene kategorije volilnih upravičencev posvetiti pozornost tudi temu vprašanju, saj so v tem okviru možne rešitve, ki bistveno olajšajo glasovanje v tujini.
24. Ustavno sodišče opozarja tudi na pravno praznino, ki z razveljavitvijo izpodbijanih določb nastaja v zakonu o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92). Ta zakon določa v 9. členu, da se glede vprašanj, ki z njim niso posebej urejena, za volitve predsednika republike uporabljajo določbe ZVDZ. V prvem odstavku 17. člena je določeno, da se predlog kandidature za predsednika republike vloži neposredno pri RVK najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja. Seznam kandidatur objavi RVK najkasneje petnajst dni pred dnem glasovanja (19. člen). Ne vsebuje pa zakon posebnih določb o glasovanju po pošti oziroma o uresničevanju volilne pravice volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo. Pravna praznina je torej nastala glede končnega roka, do katerega morajo prispeti glasovnice tistih, ki so glasovali po pošti, do volilnih organov, da bi jih le-ti lahko upoštevali pri ugotavljanju volilnega izida. Tudi to pravno praznino mora zakonodajalec zapolniti; to pa lahko stori z novelacijo ZVDZ ali zakona o volitvah predsednika republike.
25. Zaradi relativno kratkega časovnega obdobja, ki preostaja do poteka ustavnega roka za izvolitev predsednika republike (peti odstavek 103. člena ustave) oziroma zaradi tega, ker je predsednik Državnega zbora že razpisal volitve predsednika republike za nedeljo, 23. novembra 1997 (Odlok o razpisu volitev predsednika republike, Uradni list RS, št. 56/97), se je Ustavno sodišče odločilo, da uporabi pooblastilo iz drugega odstavka 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) in naloži volilnim organom način izvršitve svoje odločbe. V primeru, da zakonodajalec do izvedbe letošnjih volitev predsednika republike ne bo določil novega roka namesto razveljavljenega, bo namreč izvedba volitev zaradi pravne praznine otežkočena. Ustavno sodišče je zato odredilo, da se v primeru, da zakonodajalec te pravne praznine ne zapolni v času, ki bi še omogočal uporabo zakonske določbe na letošnjih volitvah predsednika republike, pri ugotavljanju volilnega izida upoštevajo glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do pristojnih volilnih organov najkasneje do 12. ure petega dne po dnevu glasovanja. Ustavno sodišče pri tem opozarja, da ta odredba, izdana v okviru pooblastila iz drugega odstavka 40. člena ZUstS, velja le za letošnje predsedniške volitve in le v primeru, da zakon ne določi drugače.
26. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so letošnje predsedniške volitve razpisane tako, da ustavni rok za izvolitev predsednika republike narekuje, da se drugi krog glasovanja, ki ga v skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o volitvah predsednika republike razpiše RVK, opravi samo štirinajst dni po prvem krogu glasovanja (7. 12. 1997), čeprav zakon o volitvah predsednika republike v prvem odstavku 21. člena omogoča, da se ponovno glasovanje opravi najkasneje enaindvajset dni po prvem. Ustavni rok za izvolitev predsednika republike se namreč izteče 15 dni pred potekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika, to je 8. 12. 1997 (sedanji predsednik republike je v skladu s 104. členom ustave nastopil funkcijo po prisegi dne 23. 12. 1992). Glede na kratek rok med prvim in ponovnim glasovanjem bi bilo pri morebitnem ponovnem glasovanju (v drugem krogu volitev) onemogočeno uresničevanje volilne pravice z glasovanjem po pošti pomembnemu oziroma znatnemu številu volilnih upravičencev, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam stalno ali začasno prebivajo. Ustavno sodišče je tehtalo težo te kršitve volilne pravice kot ustavne vrednote na eni strani in ustavno vrednoto, ki jo varuje ustava z rokom za izvolitev predsednika republike (peti odstavek 103. člena ustave), na drugi strani. Ta vrednota je zagotovitev izvolitve predsednika republike v času, ki omogoča pravočasen prevzem funkcije pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku republike. Ustavno sodišče je presodilo, da je poseg v volilno pravico težji kot prekoračitev tega roka za 6 dni, zato je naložilo RVK, da v primeru iz 23. člena zakona o volitvah predsednika republike razpiše ponovno glasovanje tako, da se opravi enaindvajset dni po prvem – to je v nedeljo, 14. decembra 1997. Ta datum namreč še omogoča nastop funkcije predsednika republike pred pretekom mandata prejšnjega predsednika republike.

27. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 40. člena in na podlagi 43. člena zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno glede prve in tretje točke izreka in s šestimi glasovi proti enemu glede druge točke izreka. Proti je glasoval sodnik Šturm, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.