Na podlagi drugega odstavka 25., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 57/93, 71/93 in 29/95) in na podlagi 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 33. seji dne 22. oktobra 1997 sprejel

S tem odlokom se v skladu s srednjeročnim družbenim planom Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990, spremenjenim in dopolnjenim 1987, 1990, 1992 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92, 3/93) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 (Uradni list RS, št. 3/97) sprejme ureditveni načrt za zadrževalnik Bičje, ki ga je pod številko projekta 1077/97 izdelal Projektivni atelje–Prostor, d.o.o. iz Ljubljane v marcu 1997.

Ureditveni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine:
1. Tekstualni del
2. Pogoji organov in organizacij
3. Grafični del
3.1. Izsek iz planskih dokumentov v M 1:5000
3.2. Kopija katastrskega načrta v M 1:1000, 1:2880
3.3. Pregledna situacija v M 1: 5000
3.4. Ureditvena situacija, komunalne naprave in vodi v M 1:2500
3.5. Prostorske ureditve po posameznih področjih v M 1:2500
3.6. Tehnični elementi za zakoličenje v M 1:2500
3.7. Geodetski načrt obstoječega stanja – detajl pregrade v M 1: 500
3.8. Ureditvena situacija – detajl pregrade v M 1: 500
3.9. Vzdolžni profil Bičja v M 1:1000/100
3.10. Karakteristični prečni prerez pregrade

Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele, oziroma njihove dele:
k.o. Stranska vas, parc. št. 507/2, 507/3, 511/2, 516/2, 517, 518, 519/1, 519/2, 519/3, 519/4, 519/5, 520/1, 520/2, 520/3, 520/4, 520/5, 522, 524/1, 524/2, 525/1, 525/2, 526/1, 526/2, 527/1, 527/2, 528/1, 529/2, 530, 532/1, 532/2, 532/3, 532/4, 533, 535, 536, 537, 540, 541, 542, 543, 544, 547, 548/1, 548/2, 549, 552, 553, 554, 555/1, 555/2, 556, 557, 568/1, 568/2, 603, 610/1, 886/1, 886/2, 888/1, 888/2, 890/1, 890/2, 893, 894/1, 894/2, 896/2, 896/3, 1010/3, 1019/3, 1042/1, 1052 in 1061
k.o. Sela, parc. št. 510/1, 510/3, 511/1, 511/2, 513/1, 513/2, 515/1, 515/2, 517/1, 517/2, 519/1, 519/2, 553/2, 555/1, 555/2, 555/3, 561/1, 561/2, 562/2, 601, 606/1, 609, 610, 611, 613/1, 613/2, 615/1, 615/2, 618/1, 618/2, 619, 621, 624, 626, 627, 628, 629, 630/1, 633/2, 635, 636/1. 636/3, 637/1, 637/4, 638, 639/1, 639/3, 641/1, 2027/2, 2029/3, 2042/1 in 2043.
Parcele, na katerih bo zgrajena pregrada so:
520/4, 529/1, 529/2, 529/3, 530, 886/1, 886/2, 888/1, 888/2, 890/1, 1019/1, 1019/3, 1042/1 in 1052, vse k.o. Stranska vas.
Ureditveno območje meri ca. 63,55 ha.

Meja ureditvenega območja poteka po južni meji parcele 886/2, k.o. Stranska vas, nato poteka po poti (parcela št. 1010/3), se obrne proti zahodu ob severni meji parcel 888/1, 1052, 890/1, 890/2, 896/2, 516/2, 511/2 in 507/3, vse k.o. Stranska vas, zatem pa naprej po severni meji parcel 639/4, 641/1, 637/4, 637/1, 636/3, 636/1, 635 in 633/2, vse k.o. Sela. Na severozahodnem vogalu parcele 633/2 se obrne proti jugu, poteka po zahodni meji parcel 633/2, 630/1 in 629, k.o. Sela, kjer zavije proti vzhodu ter poteka po južni meji parcel 629, 627 in 624, k.o. Sela. Meja zatem zavije proti jugu in poteka po zahodni meji parcel 609, 610, 611, 613/2, 615/1 in 618/2, vse k.o. Sela. V jugozahodnem vogalu parcele 618/2 se meja zopet obrne proti zahodu in poteka po severni meji parcel 618/1, 606/1, 601, 561/2, 561/1, 562/2 553/2, 555/2 555/3, 519/1in 519/2, vse k.o. Sela. Nato obide del severovzhodnega dela parcele 517/2, se v vogalu obrne proti jugu ter poteka ob parcelah 2029/1 in 2029/3, obe k.o. Sela. Ob parceli 511/1 zavije po južni meji parcele in nato po zahodni meji parcele 513/1, ki jo obide tudi po južnem robu, se nadaljuje po južni meji parcel 513/2 in 515/2, k.o. Sela. Parcelo 568/1, k.o. Stranska vas obide po južni in vzhodni meji, se nadaljuje po južni meji parcel 557, 556, 555/2, 555/1, 603, 610/1, 537, 536 in 535, vse k.o. Stranska vas. Parcele 534, k.o. Stranska vas se izogne tako, da poteka po delu vzhodne meje parcele 535, po južni meji parcele 541 ter po zahodni meji parcele 533, vse k.o. Stranska vas. Parcelo 533 obide še po južni meji in se nadaljuje ob parceli 1019/1, obide parcelo 529/2 po južni in vzhodni meji (ob parceli 1019/3), severno od objekta (parcela št. 73) zavije proti vzhodu ter poteka po vzhodni meji parcele 529/3 do parcele 886/2, vse k.o. Stranska vas.

Ureditveni načrt zadrževalnika Bičje določa način, obseg in pogoje zadrževanja visokih voda v območju zadrževalnika, ukrepe za izgradnjo pregrade zadrževalnika, ukrepe med in po končani izgradnji ter končno sanacijo površin po izgradnji nasipa.

Posegi v prostor za potrebe izgradnje zadrževalnika se smejo izvajati le znotraj mej parcel, navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega odloka.
Ostale površine ureditvenega območja služijo le za občasno akumuliranje zadrževanih voda za pregrado zadrževalnika.

Tehnologija izgradnje pregrade zadrževalnika se podrobneje opredeli s posebnim projektom (PGD, PZI), izdelanim na podlagi elaborata “Možnosti zadrževanja voda v povodju Bičja (idejna zasnova)”, ki ga je v novembru 1995 izdelal Vodnogospodarski inštitut – vodnogospodarski oddelek, Ljubljana (št. naloge C – 448) in tega ureditvenega načrta (št. projekta 1077/97).

Promet
Območje se navezuje na lokalno cesto Grosuplje–Brezje, ki poteka po južnem robu območja.
S severovzhodne strani (pri farmi Brvace) v območje vstopa tudi kolovoz, ki železniško progo Ljubljana–Novo mesto prečka v podvozu. Kolovoz prečka potoka Mali Breg in Bičje z mostovi – brvmi.
Kanalizacija
Med železniško progo in osjo vasi Brezje–Sela poteka javni kanalizacijski kolektor betonske izvedbe preseka 80 cm. V predelu tovarne Black & Decker se približa železniški progi, kjer se presek zmanjša na 60 cm. Kanalizacija je grajena v mešanem sistemu, kolektor odvaja odpadne in padavinske vode iz naselij Šmarje–Sap, Cikava in Sela na centralno čistilno napravo Grosuplje. Na kanalizacijskem kolektorju je v ureditvenem območju zadrževalnika 17 revizijskih jaškov (preseka 100 mm) z okroglimi železnimi pokrovi (preseka 60 cm) z zračnimi odprtinami. Višine jaškov so prilagojene kotam obstoječega zemljišča. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno izdelati študijo vpliva predvidenega zadrževalnika na kanalizacijski kolektor in revizijske jaške.
Vodovod
Obravnavano območje predvidenega varovalnega nasipa in območje zadrževalnega prostora je komunalno neurejeno z vidika vodooskrbe (ni lociranih objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo).
Elektrika
Severno od pregrade potekajo štirje koridorji daljnovodov in en koridor nizkonapetostnega omrežja.
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje Savskih elektrarn za 110 kV daljnovod.
Prostozračno nizkonapetostno električno omrežje, ki napaja vas Brezje je treba kablirati.
20 kV daljnovode je po potrebi treba dvigniti na višje drogove. Projektna dokumentacija mora vsebovati tudi podatke o doseženi varnostni višini daljnovodov.
Telefon
Na podlagi razpoložljivih podatkov preko obravnavanega območja ni evidentiranih vodov telefonskega omrežja. V primeru, da bo pri izgradnji pregrade zadrževalnika prišlo do tangence telefonskih kablov, je potrebno upoštevati predhodne pogoje Telekom Slovenije, št. 143, z dne 31. 1. 1997.

Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje pregrade zadrževalnika in ukrepe za sanacijo območja po izgradnji pregrade.

Kot najprimernejša za izvedbo je bila iz elaborata Možnosti zadrževanja voda v povodju Bičja izbrana varianta pregrade, ki je v elaboratu označena kot Bičje 1. Določajo jo naslednje značilnosti:
– pretok visoke vode znaša Q(100) = 44 m3/s,
– pri izbranem največjem odtoku Q(o) = 15 m3/s znaša potreben volumen zadrževalnega prostora V = 1,1 milijona m3,
– konica pretoka se pri nastopu 100-letne visoke vode zmanjša iz 44 m3/s na 15 m3/s.
Zadrževanje voda je omogočeno z izgradnjo samo enega zadrževalnika, kar pomeni poseg v krajino samo na enem mestu. Površine v najširšem poplavnem območju predstavljajo večinoma bolj ali manj zamočvirjene travnike. Območja visokovodnih valov s povratnimi dobami 10, 20, 50 in 100 let so prikazane v kartografskem delu ureditvenega načrta (karta: pregledna situacija, merilo 1:5000).

Tehnični elementi pregrade zadrževalnika:
– vrh nasipa širine 3 m,
– kota vrha nasipa 330,25,
– maksimalna gladina v zadrževalniku 329,75,
– varnostna višina 0,5 m,
– naklon zračne strani nasipa 1:2,5,
– naklon vodne strani nasipa 1:3,
– zapornični objekt z zapornico dimenzij 5 m × 2 m je predviden na križanju nasipa s potokom Bičje,
– volumen zadrževalnega prostora V = 1,1 milijona m3 je dosežen pri zajezitvi na koti 329,75.
Podrobnejši tehnični elementi se opredelijo v projektu PGD.

Biološko-ekološka sanacija območja pregrade in širšega območja zadrževanja voda:
– po končani izgradnji nasipa (pregrade) je potrebno izvesti biološko sanacijo površin z avtohtonimi rastlinskimi vrstami in v sodelovanju s pristojnimi službami (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine),
– brežine nasipa morajo biti zatravljene in primerno zasajene (sajenje grmičevja ali dreves je prepovedana),
– prehodi nožice nasipa v okoliški teren naj bodo mehki in prilagojeni značilnostim prostora,
– v zajeznem prostoru je treba teren urediti tako da voda v depresijah ne bo zastajala.

Zagotoviti je treba nadaljnje vzdrževanje (košnjo) območja brez spreminjanja kulture na površinah,
Zagotoviti je treba revitalizacijo obstoječih in ureditev novih biotopov na obravnavanem območju (pomembni biotopi so prikazani v kartografskem delu ureditvenega načrta, karta: prostorske ureditve po posameznih področjih, merilo 1:2500).

Na območju je prepovedano izlitje nafte in naftnih derivatov v podtalje. Menjavanje olja gradbene mehanizacije je dovoljeno le na za to posebej določenem mestu, kjer mora biti zagotovljeno odvajanje voda preko pravilno dimenzioniranih oljnih lovilcev.
V času izgradnje nasipa (pregrade) je potrebno varovanje obstoječih in potencialnih virov pitne vode na širšem območju (zajetja pitne vode za krajevne vodovode). Varovati je potrebno tudi površinske in podzemne vode pred prekomernim onesnaženjem.
Zaradi bližine naselja je v času izgradnje potrebno upoštevati določila uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). Z ozirom na postavljene ravni hrupa ni dovoljeno delo v nočnem času, zaposleni na posameznih delovnih strojih in opremi pa morajo, če je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom.

Izgradnja pregrade zadrževalnika bo potekala v eni etapi. Prepovedana je le izgradnja nasipa brez vzporedne gradnje zaporničnega objekta.
Po končani izgradnji nasipa mora izvajalec del opraviti vsa dela in ukrepe za sanacijo površin.

Pred izdajo lokacijskega dovoljenja si mora investitor pridobiti lastništvo (ali pogodbo ali ustrezen odlok), kjer bo določena odškodnina za uporabo kmetijskih zemljišč.

Vse dimenzije, opredeljene v tem ureditvenem načrtu, se morajo natančneje opredeliti v projektu PGD.
Pri realizaciji ureditvenega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem ureditvenim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer, oziroma v projektu PGD poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski ali okoljski pogoji.
Odstopanja od meje ureditvenega območja, določene v tem odloku, niso dopustna.

Funkcionalno zemljišče se določi le zaporničnemu objektu in kontrolni postaji. Oba v celoti ležita na parceli 886/1 k.o. Stranska vas. Zaporničnemu objektu se določi gradbena parcela v velikosti 390 m2, kontrolni postaji pa stavbišče v velikosti 16m2, funkcionalno zemljišče v velikosti 100m2, torej meri gradbena parcela 116m2.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na uradu za prostor Občine Grosuplje in na upravni enoti Grosuplje, oba Kolodvorska 2, Grosuplje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.