Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 19. člena statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Turnišče na 27. seji dne 23. 10. l997 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Turnišče
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Turnišče, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring pod številko 12/97.
2. člen
PUP za območje Občine Turnišče so usklajeni s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Turnišče, dopolnjeni v letu l997 (Uradni list RS, št. 61/97).
3. člen
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na prikaze iz prostorskih sestavin planov.
Tekstualni del vsebuje:
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del vsebuje:
– pregledno karto obravnavanih območij v merilu 1:25000,
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500.
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe uporabljajo grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– območje urejanja in veljavnost;
– funkcijo območja;
– merila glede vrste posegov;
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij;
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav;
– merila in pogoje za komunalno, energetsko in prometno urejanje.
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za:
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena;
– razvijanje in izboljšanje okolja;
– urejanje prostora za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
– končna določila.
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
PUP veljajo za vsa naselja, zaselke in posamične gradnje, ki so v spremembah in dopolnitvah planov Občine Turnišče opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča (poselitvena območja), ter za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča) v katastrskih občinah: Turnišče, Renkovci, Gomilica in Nedelica, razen za območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti.
6. člen
Veljavnost PUP na obravnavanem območju je začasna in neomejena. Začasno veljajo PUP za območja, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Za vsa ostala območja veljajo PUP neomejeno.
7. člen
PUP ne veljajo za območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti, in sicer:
Območje črpališča in varstvenih pasov v Turnišču, ki se ureja z odlokom o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču (Uradni objave, št. 16/87).
8. člen
PUP veljajo začasno za nekatera območja znotraj naselij, za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov, in sicer:
Območje zazidalnega načrta Turnišče – sever (Pasike).
9. člen
Za vsa ostala območja v katastrskih občinah navedenih v 5. členu tega odloka veljajo PUP neomejeno. Neomejeno veljajo PUP tudi za območje zazidalnega načrta Turnišče – zahod.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
10. člen
Celotna površina območja obdelave zavzema območja strnjenih naselij in zaselkov ter odprti prostor, ki se deli po namenu na kmetijska zemljišča, območja gozdov, vodnih površin, infrastrukturnih objektov in ostala območja.
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. V pretežni meri je to kmetijska dejavnost in to v vseh naseljih v območju obdelave.
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska zemljišča, skoraj v celoti trajno namenjena kmetijski rabi.
Gozdne površine so manjše gozdne združbe, pretežno proizvodnega značaja.
Ostala območja izven poselitvenih površin so poleg vodnih površin (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih objektov (ceste, koridori) še površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice) ter območja zajetij pitne vode.
Tako odprti prostor, kot poselitvena območja so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja naravne in kulturne dediščine ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV
11. člen
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih območjih:
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih gradenj
B) Območja odprtega prostora:
– kmetijska zemljišča
– območja gozdov
– vodne površine
– infrastrukturni objekti
– ostala območja
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij:
– varstveni pasovi zajetij pitne vode
– zavarovana območja naravne in kulturne dediščine
– raziskovalni prostor za nafto in plin.
12. člen
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih gradenj
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot stavbna zemljišča in za katere ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih naprav in omrežij;
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno ali trgovsko dejavnost;
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve;
– postavitev obeležij in spomenikov.
Na zemljiščih, ki ležijo v notranjosti obstoječih stavbnih parcel in nimajo direktnega dostopa z javne ceste (sadovnjaki), gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov ni dopustna. Zemljišča so namenjena gradnji pritiklin ali objektov za kmetijsko dejavnost.
Vse gozdne površine, večje skupine dreves in posamezna značilna drevesa znotraj zazidljivih površin je potrebno v celoti ohraniti.
13. člen
Na območjih naselij in delov naselij, za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov, ki so navedena v 8. členu tega odloka so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav;
– novogradnja vseh vrst objektov, pod pogojem, da gre za gradnjo na že odmerjeni parceli z dostopom na javno cesto in da je do parcele možno urediti minimalno komunalno opremo.
14. člen
B) Območja odprtega prostora
1. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav
– vodnogospodarske ureditve
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva
– postavitev začasnih ograj
– širitev pokopališč
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki)
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah
– gradnja in dograditev manjših infrastrukturnih objektov in naprav
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih domačijah
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva
– ureditev rekreacijskih in športnih površin
– vodnogospodarske ureditve
– širitev pokopališč
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev
– postavitev in odstranitev ograj
– odstranitev obstoječih objektov in naprav.
15. člen
2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Za večje posege v gozdne površine je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
16. člen
3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah
– vodnogospodarske ureditve
– ureditve manjših zajemališč požarne vode
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
17. člen
4. Koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela
– rekonstrukcije
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč
– gradnja kolesarskih in peš površin
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
18. člen
5. Ostala območja
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav
– postavitev ograj
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije
– ureditev manjših zajemališč požarne vode.
19. člen
C) Območja, ki segajo preko ureditvenih območij naselij
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
Varstveni pasovi vodnega črpališča v Turnišču so določeni v Odloku o lokacijskem načrtu za novo vodovodno črpališče z varstvenimi pasovi v Turnišču (Uradni objave, št. 16/87). Pri posegih v navedene varstvene pasove je potrebno upoštevati vse ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališča pred onesnaženjem.
20. člen
2. Zavarovana območja
Območja in objekte kulturne dediščine meja odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93).
Naravna dediščina na območju bivše občine Lendava je evidentirana in označena v planskih dokumentih Občine Turnišče, navedenih v 2. členu tega odloka.
Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
21. člen
3. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 2/86-SP/LE) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
22. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo:
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel;
– odmike med objekti in parcelami;
– namembnost, velikost in lego objektov in naprav;
– ureditev parcele.
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
23. člen
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in v bodočem objektu. Če celotnega funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v drugi vrsti le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.
24. člen
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje in da ne ovirajo pozidave na sosednji parceli.
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.
Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.
25. člen
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest.
26. člen
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen na objektih, ki mejijo na cesto vzporedne s cesto.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo.
27. člen
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja ne sme presegati višine 1,20 m in mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo praviloma biti žive ali lesene. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
28. člen
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti praviloma najmanj vsaj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje praviloma vsaj 12 m.
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni, tako da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico.
Začasni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo moteče na sosednje objekte in območja.
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
29. člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne oblike in velikosti objektov
– višinske gabarite
– obliko in naklon strehe ter kritine
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).
30. člen
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča.
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski etaži nad terenom.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja, oziroma če tako zahteva funkcija objekta in če to dopuščajo odmiki od sosednjih parcelnih mej.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (enokapnice, dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.
Naklon strehe mora biti od 35 do 45 stopinj, v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim objektom.
Odstopanja v naklonu strehe so možna le pri obstoječih objektih, katerih ostrešja so izvedena za manjše naklone.
Pod enakimi pogoji se smejo postavljati tudi začasni objekti in naprave.
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNIH IN ENERGETSKIH NAPRAV IN OMREŽIJ
31. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih, ali zemljiščih, kjer je oprema predvidena.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko in rešeno vodooskrbo.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.
32. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
33. člen
Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, troprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
34. člen
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno v gnojnične jame in gnojišča.
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine. Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno.
Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.
35. člen
Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Odlaganje posebnih odpadkov je dopustno le s soglasjem ustreznih inšpekcijskih služb na lastnem dvorišču.
36. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
37. člen
PTT omrežje in kabelski sistemi
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
38. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov.
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključi na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
IX. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
39. člen
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93).
Naravna dediščina še ni zavarovana z odlokom, evidentirana pa je v planskih dokumentih.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
40. člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov;
– nelegalne gramoznice.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije negativnih vplivov (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja.
41. člen
Vse spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje (npr. posek vegetacije, izravnava, preusmeritev ali zajezitev vodotokov ipd.).
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe, niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela.
XI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS
42. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
V lokacijskem postopku je za vsak poseg, za katerega to določi požarni inšpektor, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
XII. KONČNA DOLOČILA
43. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Turnišče so na vpogled na sedežu Občine Turnišče.
44. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občine Lendava (Uradne objave, št. 22/74 in 29/88) v delu, ki se nanaša na območje Občine Turnišče, ter odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven ureditvenih območij naselij v občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Uradne objave, št. 28/88) v delu, ki se nanaša na območje Občine Turnišče.
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 4/27-97
Turnišče, dne 23. oktobra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Turnišče
Edvard Špilak, dipl. inž. agr. l. r.
