Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO-F)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji, 29. oktobra 1997.
Št. 001-22-109/97
Ljubljana, dne 6. novembra 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH (ZDDO-F)
1. člen
V zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) se v celotnem besedilu v vseh stavčnih zvezah:
– besedi “izvršni svet” nadomestita z besedo “vlada” v ustreznem sklonu;
– besedi “osebni dohodek” nadomestita z besedo “plača” v ustreznem sklonu;
– besedi “republiški sekretariat” nadomestita z besedo “ministrstvo” v ustreznem sklonu;
– besedi “republiški sekretar” nadomestita z besedo “minister” v ustreznem sklonu;
– črtajo besede “iste družbenopolitične skupnosti”, besede “druge družbenopolitične skupnosti” in besede “posebne družbenopolitične skupnosti”;
– beseda “objava” nadomesti z besedama “javni natečaj” v ustreznem sklonu;
– besedi “strokovna izobrazba” nadomestita z besedo “izobrazba”.
2. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Delavec sklene delovno razmerje za nezasedeno delovno mesto, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, za katerega izpolnjuje predpisane pogoje. Delovno razmerje se sklene z odločbo funkcionarja, ki vodi upravni organ (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) po postopku, določenim z aktom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva oziroma organov v njegovi sestavi izda minister s soglasjem vlade. Predstojnik organa v sestavi pripravi predlog akta notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest organa v sestavi.
Pri pripravi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji mora predstojnik upoštevati pristojnostim, pooblastila in obseg nalog organa. Notranjo organizacijo in razmerja med organizacijskimi enotami mora urediti tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje funkcij organa. S spremembami akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest lahko predstojnik s soglasjem vlade odpravlja oziroma ustanavlja notranje organizacijske enote in delovna mesta.
Na predlog ministrstva, pristojnega za upravo, določi vlada skupne osnove in kriterije za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo nazivov in vsebino nalog za skupine delovnih mest, enotne zahteve glede izobrazbe in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest.”
3. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
“3.a člen
Načelnik upravne enote ima pooblastila predstojnika, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja.”
4. člen
V prvi alinei prvega odstavka 4. člena se beseda “SFRJ” nadomesti z besedama “Republike Slovenije”.
V četrtem odstavku 4. člena se črtata besedi “pravosodje in”.
5. člen
V 8. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
“Delovno razmerje se lahko na podlagi prejšnjega odstavka sklene le, če opravljanja nalog državnega organa ni smotrno zagotoviti s spremembami akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, z razporejanjem delavcev iz drugega državnega organa, ali z odreditvijo dela delavcem na drugih delovnih mestih v istem ali drugem državnem organu.
Delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja funkcije ministra, lahko izjemoma sklene tudi delavec, ki v kabinetu ministra opravlja strokovno tehnične, specializirane oziroma najzahtevnejše pospeševalne in razvojne naloge uprave, vezane na ministrove funkcije vodenja ministrstva in usklajevanja strokovnih področij dela znotraj ministrstva. Delovno razmerje sklene brez javnega natečaja in ne glede na določbe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest o predhodnem preizkusu usposobljenosti za delo, poskusnem delu in pogoju delovne dobe. Na predlog ministra določi vlada, najkasneje v 60 dneh od dneva nastopa svoje funkcije, kriterije zahtevnosti in število takih delovnih mest v kabinetu ministra.
Delovno razmerje za določen čas iz prejšnjega odstavka sklene delavec s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, datumu nastopa dela, nazivu delovnega mesta, vrsti in opisu dela, delovnem razmerju s polnim ali krajšim delovnim časom in o drugih pravicah in obveznostih. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas se lahko delavcu določi tudi pravica do prejemanja plače po prenehanju delovnega razmerja, če ne more najti zaposlitve, vendar največ za tri mesece.”
6. člen
V tretjem odstavku 12. člena se številka “10” nadomesti s številko “8”.
7. člen
Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Za pomoč pri vodenju in usklajevanju dela v upravnih organih in v upravnih enotah, za vodenje organizacijskih enot na širših delovnih področjih upravnega organa, za vodenje upravnih enot in za opravljanje najzahtevnejših in specializiranih nalog se imenujejo višji upravni delavci.”
V drugem odstavku se črta besedilo “na delovnem področju upravnega organa”.
8. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Višji upravni delavci so: generalni sekretar, državni podsekretar, svetovalec vlade, podsekretar, pomočnik predstojnika, svetovalec predstojnika, načelnik upravne enote, pomočnik načelnika upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti, svetovalec načelnika upravne enote, vodja izpostave v upravni enoti in višji svetovalec.”
9. člen
Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Višje upravne delavce imenuje vlada na predlog predstojnika; imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko upravno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.”
10. člen
Črta se 20. člen.
11. člen
Črta se 22. člen.
12. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Organ, pristojen za imenovanje, razreši višjega upravnega delavca oziroma upravnega delavca:
1. ki pisno zaprosi za razrešitev ali za prenehanje delovnega razmerja;
2. ki mu preneha delovno razmerje po zakonu;
3. ki po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela.
Šteje se, da višji upravni delavec oziroma upravni delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela:
– če nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta;
– če ne dosega pričakovanih rezultatov, ker ne opravlja s sistemizacijo ali z odredbo predstojnika naloženih nalog v določenih in dogovorjenih rokih oziroma naloženih nalog ne opravlja strokovno in kvalitetno;
– če organizacijska enota, ki jo vodi ne opravlja z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določenih nalog oziroma, če ne izvršuje pooblastil;
– če zaradi neustreznega vodenja prihaja do nesoglasij med delavci, drugimi organizacijskimi enotami oziroma s predstojnikom.
Dejstva iz prejšnjega odstavka ugotovi tričlanska komisija, ki jo imenuje predstojnik. Komisijo sestavljajo delavci istega ali s soglasjem predstojnika drugega organa, delavci tega organa, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe ter zasedajo najmanj enako zahtevno in po vsebini dela podobno delovno mesto, kot ga zaseda delavec, ki je v postopku.
V postopku ugotavljanja dejstev iz prejšnjega odstavka se višjemu upravnemu delavcu oziroma upravnemu delavcu omogoči, da se izjasni o dejstvih ter, da si zagotovi obrambo.
Predlog predstojnika za razrešitev višjega upravnega delavca na podlagi 3. točke prvega odstavka tega člena mora biti strokovno utemeljen, predlogu mora biti priloženo poročilo komisije. V odločbi o razrešitvi upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni z ugotovitvami iz poročila komisije.
Zoper odločbo o razrešitvi je dopusten upravni spor.”
13. člen
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
“23.a člen
Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo v postopku ugotavljanja, ali je strokovno tehnični delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah še primeren za opravljanje dela.
Odločba o ugotovitvi, da strokovno tehnični delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela, mora biti strokovno utemeljena z ugotovitvami iz poročila komisije.”
14. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Delavcu, ki je razrešen po 3. točki prvega odstavka 23. člena tega zakona in strokovno tehničnemu delavcu, za katerega se ugotovi, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela, lahko preneha delovno razmerje po preteku odpovednega roka.
Če delavcu iz prejšnjega odstavka ne preneha delovno razmerje, se razporedi v isti ali drug državni organ na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, v skladu s 30. in 31. členom tega zakona.
Če ne sprejme razporeditve po prejšnjem odstavku, mu preneha delovno razmerje po preteku odpovednega roka.”
15. člen
Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi:
“24.a člen
Delavca, katerega delo zaradi spremenjenega obsega dela in s tem povezanih organizacijskih sprememb v organu, ni več potrebno, se z istim nazivom razporedi v skladu s 30. in 31. členom tega zakona.
V primeru, da ga ni mogoče razporediti, se uporabijo določbe 56. člena tega zakona.”
16. člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Delavec, razen višjega upravnega delavca, sme, poleg svojega dela opravljati dejavnosti v gospodarskih družbah ali opravljati enaka oziroma podobna dela, kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, pri drugem organu ali organizaciji le na podlagi pisnega dovoljenja predstojnika.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme delavec opravljati samostojno znanstveno in pedagoško delo, delo v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ter delo na publicističnem področju.”
17. člen
V 31. členu se črta peti odstavek.
18. člen
Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:
“31.a člen
Delavcu lahko predstojnik začasno, vendar največ za obdobje enega leta, odredi opravljanje tudi drugih nalog iz pristojnosti organa, v katerem ima sklenjeno delovno razmerje, ali drugega organa s soglasjem predstojnika tega organa, ki ne sodijo v opis njegovega delovnega mesta, če zahtevnost nalog ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Naloge iz prejšnjega odstavka lahko predstojnik odredi, če se začasno poveča obseg dela organa, če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, če gre za projektno delo in če ugotovi, da je takšen način opravljanja teh nalog najučinkovitejši in najracionalnejši ter bistveno ne vpliva na izvajanje z opisom delovnega mesta določenih nalog.
Opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena odredi predstojnik z odločbo, s katero določi tudi višino plačila za opravljanje nalog.”
19. člen
V prvem odstavku 33. člena se za besedama “delovnega mesta” črta besedilo “in delavec, za katerega se ugotovi, da ni zmožen opravljati dela, ki mu je zaupano”.
Drugi odstavek se črta.
20. člen
13. točka prvega odstavka 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
“13. opravljanje dejavnosti v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji brez pisnega dovoljenja predstojnika, razen za delo, za katero tako dovoljenje po zakonu ni potrebno,”.
21. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost oziroma za delovna mesta, ki zaradi zahtevnosti in izpostavljenosti ter za delovna mesta, ki jih je nujno potrebno zasesti zaradi nemotenega in učinkovitega delovanja države, lahko vlada izjemoma določi višji količnik, kot je določen v zakonu.
V primerih povečanega obsega dela organa in v primerih nadpovprečne delovne obremenjenosti delavcev na delovnih mestih, kjer opravljajo najzahtevnejše in ključne naloge organa, zlasti na delovnih mestih generalnih sekretarjev, državnih podsekretarjev in načelnikov upravnih enot ter na delovnih mestih, na katerih delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona, določi vlada višino in obseg sredstev za plačilo povečanega obsega dela.”
22. člen
Predpisa iz prvega in četrtega odstavka 2. člena tega zakona izda vlada najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.
Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest morajo biti usklajeni s tem zakonom in s predpisom iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 102-01/90-5/41
Ljubljana, dne 29. oktobra 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.