Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) in 17. člena statuta Občine Ravne-Prevalje (Uradni list RS, št. 43/95, 1/97) je Občinski svet občine Ravne-Prevalje na seji dne 23. 10. 1997 sprejel

S tem odlokom se določijo varstveni pasovi in splošna določila za zavarovanje kakovosti pitne vode v naslednjih zajetih izvirih:
– Kozarnica,
– Podpečnik,
– Mlin-Rudnik Kotlje,
– Stražišče nad Prevaljami.

Meje varstvenih pasov izvirov pitne vode in rezervatov pitne vode na tem območju so določene v dokumentaciji (grafični prikaz varovanega območja s seznamom parcel za posamezne varstvene pasove), ki je sestavni del tega odloka.

Varstveno območje vodnih zajetij obsega:
– najožji varstveni pas z najstrožjimi varstvenimi ukrepi,
– ožji varstveni pas s strogimi varstvenimi ukrepi,
– širši pas s splošnim režimom varovanja.

Za varstvene pasove velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Vse prepovedi, ki veljajo za manj zavarovano območje, veljajo tudi za območje, ki je bolj zavarovano.

Širši varstveni pas (III)
V širšem varstvenem pasu (III) veljajo naslednje omejitve in pravila:
– prepovedani so posegi v prostor in novogradnja kakršnihkoli objektov, ki bi lahko ogrozili vodni režim tega področja, zato je za vsak poseg v prostor potrebna predhodna hidrogeološka analiza,
– geološko-rudarska raziskovalna in eksploatacijska dela se smejo opravljati samo ob strogem upoštevanju rudarskega zakona in zakona o varstvu okolja in predhodni hidrogeološki obdelavi. Izvajalci so pri morebitnih spremembah moralno in materialno odgovorni za vzpostavitev prvotnega hidrogeološkega režima ali nadomestila iz drugih virov,
– pri obstoječih gospodarskih, stanovanjskih in počitniških objektih je potrebno roku leta dni ustrezno rešiti problem odplak in odlaganje odpadkov,
– na kmetijah je potrebno ustrezno rešiti problem gnojišč,
– prepovedano je uporabljati kemična sredstva (insekticide, fungicide, herbicide in ostale snovi na bazi arzena, kloriranih ogljikovodikov, živega srebra, cianidov, fenolov, krezola in drugih snovi, ki ogrožajo kvaliteto voda),
– na cestah je prepovedan transport večjih količin naftnih derivatov, prevoz manjših količin pa je dovoljen le ob strogem upoštevanju varnostnih predpisov pri transportu tovrstnega materiala,
– hišne cisterne za kurilno olje ali druge naftne derivate morajo biti zavarovane za primere izlitja ter dostopne za kontrolo.

Ožji varstveni pas (II)
V ožjem varstvenem pasu (na kartah so označeni s številko II) s strogim varstvenim režimom zavarovanja se morajo upoštevati naslednje omejitve in pravila:
– prepovedana je gradnja kakršnihkoli objektov,
– prepovedana je gradnja novih cest,
– prepovedano je pridobivanje kamna, peska in gline,
– prepovedana so geološko-rudarska raziskovalna dela, razen v primeru, če hočemo z njimi reševati hidrogeološke probleme,
– prepovedano je odlaganje vseh vrst trdih in tekočih (gospodarskih in gospodinjskih) odpadkov,
– po cestah je prepovedano prevažanje nafte in naftnih derivatov in drugih za vodo nevarnih snovi,
– prepovedano je polivanje travnikov in njiv z gnojevko.
Na obstoječih kmetijah in hišah je treba opraviti naslednja dela:
– greznice in gnojne jame napraviti vodotesne,
– redno skrbeti za odvoz gnojevke in fekalij,
– urediti kanalizacijo z odvodom na območje izven varstvenih pasov,
– zapreti in sanirati peskokope.
Gozdovi, ki jih zajema ta pas morajo dobiti funkcijo varovalnega gozda.
Pri dejavnostih v gozdarstvu je potrebno strogo upoštevati varnostne ukrepe – ne sme priti do razlitja nafte, motornega olja ali bencina.
Na gozdnih cestah je treba hitrost omejiti na največ 30 km/h.
Prepovedano je pranje avtomobilov.

Najožji varstveni pas (I)
V najožjem varstvenem pasu veljajo naslednji ukrepi:
– območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami, da je vstop dovoljen samo zaposlenim,
– na območju so dovoljeni le posegi namenjeni vodovodu,
– upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.

Vodni rezervat (R)
Vodni rezervati so vodozbirna območja posameznih izvirov, katerih raba se načrtuje v prihodnje (območje označeno na grafični prilogi).
Na območju rezervata so:
– prepovedane gradnje novih stanovanjskih in počitniških objektov,
– v neposredni bližini izvirov so prepovedani vsi posegi, ki bi lahko poslabšali kakovost in količino vode oziroma ogrozili koriščenje v prihodnje.

Označba varstvenih pasov
Varstveni pasi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami.
Table se postavijo na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.
Table so modre barve, napis je bel, vsebina je naslednja:
– najožji varstveni pas,
– ožji varstveni pas vodnih virov,
– širši varstveni pas vodnih virov,
– vodni rezervat.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalna, zdravstvena in okoljevarstvena inšpekcija.

Širši varstveni pas (III)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– posega v prostor in gradi kakršnekoli objekte, ki bi lahko ogrozili vodni režim tega področja,
– posega v prostor brez predhodne hidrogeološke analize,
– pri izvajanju geološko-rudarsko raziskovalnih in eksploatacijskih delih ne upošteva rudarskega zakona in predhodne hidrogeološke obdelave,
– na tem območju uporablja kemična sredstva,
– na cestah v tem območju prevaža večje količine naftnih derivatov oziroma če ob prevozu manjših količin le-teh ne upošteva ustreznih varnostnih predpisov.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 SIT se za prekršek iz tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali občana, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ožji varstveni pas (II)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– gradi kakršnekoli objekte na tem območju,
– gradi nove ceste,
– pridobiva kamen, pesek ali glino,
– opravlja geološko-rudarska raziskovalna dela, ki niso namenjena reševanju hidrogeoloških problemov,
– odlaga trde ali tekoče odpadke vseh vrst,
– prevaža nafto ali naftne derivate oziroma druge za vodo nevarne snovi,
– poliva travnike z gnojevko.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 SIT se za prekršek iz tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.

Najožji varstveni pas (I)
Z denarno kaznijo od 200.000 do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– izvaja kakršnekoli posege na tem območju, ki niso namenjeni vodovodu,
– območja ne ogradi in opremi z ustreznimi opozorilnimi tablami.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se za prekršek iz tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.

Vodni rezervat (R)
Z denarno kaznijo od 200.000 do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– gradi stanovanjske in počitniške objekte na tem območju,
– izvaja posege v neposredni bližini izvirov, ki bi lahko poslabšali kakovost in količino vode oziroma ogrozili izkoriščanje v prihodnje.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se za prekršek iz tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.

Upravljalci vodnih zajetij so dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pripraviti program ukrepov za usposobitev varstvenih ukrepov ter ga predložiti svetu občine v potrditev.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati z dnem objave.