Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 33/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 35/97) in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96 in 37/96), je Občinski svet občine Jesenice na 32. seji dne 23. 10. 1997 sprejel

Ta odlok ureja varstvo, urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin v ureditvenih območjih naselij v lasti občine v Občini Jesenice s ciljem, da se zagotovi urejenost javnih zelenih površin.

V Občini Jesenice izvaja javno službo urejanja, varstva in vzdrževanja javnih zelenih površin Javno komunalno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51 (v nadaljevanju: izvajalec).
Zelene površine fizičnih in pravnih oseb, ki niso javnega pomena, urejajo in vzdržujejo lastniki.

Izvajalec izdela kataster javnih zelenih površin v Občini Jesenice v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka. Kataster mora vsebovati poleg splošnih podatkov tudi kategorizacijo zelenih površin in seznam lastnikov.

Urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin se financira iz občinskega proračuna in iz drugih namenskih sredstev.

Za javne zelene površine po tem odloku se štejejo:
– javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice,
– posamezna skupina dreves in posamezno za naravno okolje posebnost kraja pomembno drevje, v soglasju z lastnikom,
– zelene površine ob javnih cestah, javnih poteh, ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
– zelene površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih,
– šolske zelene površine,
– zelene površine na pokopališčih in
– zelene površine ob infrastrukturnih objektih v lasti Občine Jesenice.
V ostalih primerih odloči o tem, ali se posamezno zemljišče šteje za javno zeleno površino v smislu določil tega odloka, občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.

Na območjih Občine Jesenice se urejajo javne zelene površine z izvedbeno dokumentacijo, ki mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in predlog za zavarovanje posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob vseh pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd.
Javne zelene površine na območjih naselij, ki niso vključena v izvedbeno dokumentacijo, se urejajo s programom ureditve zelenih površin, katerega sprejme občinski svet na predlog občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.
Načrt ureditve javnih zelenih površin mora biti usklajen z omrežjem komunalnih in energetskih naprav ter objektov in s priključki na komunalne naprave.

V primeru, ko je potrebno zaradi gradnje objekta odstraniti drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno drevje, ki se po tem odloku šteje za javno zeleno površino, je povzročitelj dolžan za vsako odstranjeno drevo nadomestiti sorazmerno vrednost v drevesih iste ali druge primerne vrste in jih zasaditi na mesto in v času, ki ga odredi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.

Naročnik in izvajalec del sta se dolžna pri urejanju javnih zelenih površin seznaniti z dejansko izvedenim stanjem podzemnih komunalnih naprav pred sajenjem visokoraslega drevja. Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, ima pravico naložiti izvajalcu del na lastne stroške presaditev dreves, če se ta pred saditvijo ni seznanil s podzemnimi komunalnimi napravami.

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti rodovitno zemljo, ki ne sme vsebovati nerodovitnih primesi in jo deponirati na mestu, ki ga odredi izvajalec v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za komunalne zadeve. Tudi debelino sloja rodovitne zemlje ugotovi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Deponirano rodovitno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Rodovitna zemljišča se pod določenimi pogoji uporabi za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, drugih javnih zelenih površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal.

Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del iz 9. člena tega odloka so dolžni občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, prijaviti začetek del na odkopu plodne zemlje in glede morebitnih viškov plodne zemlje ravnati v skladu z določili 9. člena tega odloka.

Izvajalec gradbenih del je dolžan pred posegom v prostor zavarovati pred poškodbami javne zelene površine na celotnem območju gradnje.
V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.

Po zaključeni gradnji objekta je izvajalec na javni površini dolžan v skladu s pogoji lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno zemljo, ki jo mora biti najmanj 20 cm in jo zatraviti.
Investitor objekta mora javne zelene površine urediti v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Če investitor kljub opominu v roku, ki ga določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, javne zelene površine ne uredi, ta organ odredi, da uredi javno zeleno površino na stroške investitorja izvajalec javne službe.

Za urejanje in vzdrževanje gozdov in zemljišč, ki se po zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) šteje za gozdno površino, veljajo predpisi o gozdovih.

Na javnih zelenih površinah v naseljih se morajo redno in v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje površin,
– vzdrževalna dela na travnatih površinah,
– gnojenje trat in rastlin,
– nasaditev in vzdrževanje okrasnih gredic in cvetličnih korit,
– oskrbovanje in obrezovanje grmovnic in drevja ter živih mej,
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov,
– vzdrževanje in obnavljanje parkovne opreme in objektov, meteorne kanalizacije in druge opreme,
– vzdrževanje smerokazov,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– vzdrževanje živih mej ob cestah, da ne ovirajo preglednosti na cestišču in ob vključevanju v promet in da ne zakrivajo prometne signalizacije,
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov,
– postavitev in vzdrževanje raznih opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah,
– prepoved odlaganja smeti in odpadkov in igranja z žogo na zelenicah, kakor tudi postavitev in vzdrževanje napisnih tablic z oznako imen okrasnega parkovnega drevja oziroma grmičevja,
– redno pobiranje smeti in čiščenje košev za odpadke.

Izvajalec del po potrebi zagotovi oznake o prepovedih iz prejšnjega člena tega odloka.
Če lastniki oziroma uporabniki ne izvršijo v določenem roku nujno potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, odredi, da ta dela opravi izvajalec na njihove stroške.
Izvajalec javne službe ima pravico pri privatnih vrtovih obrezovati drevje in grmovje, ki raste v cestno telo, kolikor tega ne opravi lastnik sam na predlog občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.

Prepovedano je sekanje, obsekavanje, odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, ki se šteje po tem odloku za javne zelene površine, razen, če to ni predvideno v lokacijskemu oziroma gradbenemu dovoljenju ali če je to potrebno zaradi preureditve, obnove in varstva javnih zelenih površin ter cestno prometne varnosti na bližnjih javnih površinah.
Dovoljenje za primere iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Prav tako je prepovedano brez dovoljenja upravnega organa spremeniti namembnost javnih zelenih površin, zmanjšanje teh zelenih površin, odstranjevanje skupin drevja, grmičevja oziroma zmanjšanje javnih zelenih površin.

Javne zelene površine je potrebno skrbno urejati, varovati in vzdrževati, zlasti je na teh površinah prepovedano:
– voziti in parkirati na izven za to namenjenih površinah,
– obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, grmovje ali druge nasade in poškodovati žive meje,
– hoditi po javnih zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti,
– pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame,
– prevračati, poškodovati ali onesnažiti parkovno opremo in druge naprave,
– na javne zelene površine puščati pse in druge živali ter onesnaževati površine z njihovimi iztrebki,
– odlagati na javne zelene površine raznovrstne odpadke, obrezano vejevje in listje,
– odlagati in skladiščiti na javnih zelenih površinah najrazličnejše materiale in predmete,
– zažigati travnate površine, suhljad, odpadke in grmičevje,
– graditi pomožne objekte,
– spuščati odpadno vodo.

Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko prepove gojenje določenih kultur, vrtnin in drugih rastlin na javnih zelenih površinah, kjer bi le-te kvarile estetsko podobo naselja in imele druge škodljive učinke na okolje.
Kršitelji določil iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo pristojnega upravnega organa ali inšpektorja vzpostaviti javne zelene površine v prejšnje stanje.
Kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči škodo na javnih zelenih površinah, mora v najkrajšem času od nastanka škode le-to odpraviti ali pa v tem roku plačati odškodnino, ki jo določi uradni cenilec.

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 17. člena tega odloka.
Na kraju samem se z denarno kaznijo 15.000 SIT kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 17. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 75.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec, če ne vzdržuje javnih zelenih površin v skladu z določili 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 75.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz 17. člena odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Denarno kazen za prekršek na kraju samem izreče in izterja od povzročitelja prekrška takoj na mestu komunalni redar Občine Jesenice oziroma druga pooblaščena oseba.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, komunalni redar Občine Jesenice in organi za notranje zadeve, v okviru svoje pristojnosti.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih v Občini Jesenice (Ur. Vestnik Gorenjske, št. 5/83 in Uradni list RS, št. 23/91).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.