Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 29. člena statuta Občine Kungota (MUV, št. 8/95) je Občinski svet občine Kungota na seji dne 23. 10. 1997 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje od leta 1986 do 2000 (MUV, št. 4/86) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 1990 (MUV, št. 1/87) na območju Občine Kungota, ki se nanašajo na 2. in 5. poglavje iz besedila dolgoročnega plana in 4. poglavje iz besedila srednjeročnega družbenega plana.
Omenjena besedila se v celoti nadomestijo z novim integralnim tekstom prostorskih sestavin plana.

Besedilo v prejšnjem členu navedenih poglavij se spremeni tako, da glasi:

Osnovni cilji prostorskega razvoja Občine Kungota so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena in smotrna namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitev, prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini ter dobra infrastrukturna opremljenost na celotnem območju občine.
Dosedanji razvoj je zlasti v preteklih desetletjih generiral neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, zrak, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.

Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.
Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v naseljih. Varovali bomo kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Upoštevali bomo značilnosti obstoječe (razpršene) poselitve ter prirodne pogoje za razvoj posameznih dejavnosti.
Na področju infrastrukture bomo načrtovali opremljenost območij in naselij v skladu s potrebami. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bodo poleg tehnoloških rešitev upoštevani še naravovarstveni vidiki in varovanje kmetijskih zemljišč ter gozdov.
Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje in obvladati morebitne konflikte, ki jih le-te povzročajo.
Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru ter upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.

Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi ter rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 1 “Zasnova rabe prostora”.

Osnovna dolgoročna usmeritev na področju kmetijstva je ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in izboljšanje proizvodne sposobnosti slabših kmetijskih zemljišč z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Razvoj kmetijstva bo temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega kmetijskega prostora. Pri rajonizaciji kmetijskih kultur bodo upoštevani agropedološki in klimatski pogoji.
Kmetijska zemljišča na 2.002,74 hektarjih 1. območja so trajno namenjena za proizvodnjo hrane. 1.239 hektarjev 2. območja kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno namenjenih kmetijski proizvodnji.
Namembnost kmetijskih zemljišč 1. območja bo mogoče spremeniti le izjemoma v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ali v skladu s širšim javnim interesom, ugotovljenim v dolgoročnem planu občine in sestavinah prostorskega plana republike. Kmetijskim zemljiščem 2. območja se bo raba za druge namene spreminjala le v skladu z določili plana in ustreznega izvedbenega akta. Zemljišča, ki jim bo namembnost spremenjena samo za določen čas (odlagališče odpadkov, gramoznica ipd.), mora začasni uporabnik tega prostora po izkoriščanju usposobiti pretežno v primarno rabo.
Za nadomestitev kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi posegov nanje trajno izgubljena za kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno urediti in intenzivirati slabše produktivna kmetijska zemljišča tako, da bo zagotovljena enakovredna nadomestitev izgubljenega kmetijskega potenciala.
Usposabljanje oziroma urejanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo v ravninskih predelih in v gričevnatem svetu v skladu s planom urejanja kmetijskih zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bomo pripomogli k zagotovitvi pogojev za večanje kmetijskih proizvodnih enot.
V planu urejanja kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji za obdobje 1991–1995 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na podlagi dopolnitve tega plana, ki ga je izdelal Kmetijski zavod Maribor v l. 1997 je na območju Občine Kungota planirano:
– osuševanje na 123 ha kmetijskih površin na lokacijah Zg. Kungota in Svečina;
– namakanje na 53 ha kmetijskih površin na lokaciji Ogrizkovo;
– agromelioracije na 233 ha na lokacijah Zg. Kungota in Svečina;
– agromelioracije – trajni nasadi na skupno 771 ha na večjem številu lokacij.
V zvezi z zasnovo in izvajanjem agrarnih operacij bo potrebno posebno skrb posvetiti rekultivaciji opuščenih vinogradov.
Iz nacionalnega programa namakanja je razvidno, da je na območju Občine Kungota predvideno poleg tega še 32,30 ha drugih namakalnih površin na območju Svečine, Špičnika in Slatinskega dola.
Območja osuševanja in namakanja iz plana urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje 1991–1995 so prikazane na karti št. 3 z naslovom “Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij”.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja in rekonstrukcija cest, regulacije vodotokov ipd). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti (poleg kmetijstva npr. še rekreacija in turizem), pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga drugo.
Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 “Zasnova rabe prostora”.
Urejanje kmetijskih zemljišč je prikazano na kartah plana urejanja kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji za obdobje 1991–1995 na območju bivše Občine Pesnica za območje nove Občine Kungota ter dopolnitvah tega plana iz l. 1997, ki ga je izdelal Kmetiujski zavod Maribor in je sestavni del dolgoročnega prostorskega plana Občine Kungota.

Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
– zmanjšanje obsega posegov v gozdove in prilagoditev obsega sečnje reproduktivni sposobnosti gozda ter stanju njegove obolelosti (poseganje v gozdove le, ko bo to neobhodno potrebno za izgradnjo infrastrukturnih in drugih objektov);
– krepitev okoljetvornih, kulturno pogojenih in proizvodnih funkcij gozda ter zagotavljanje skladnega razmerja med njimi preko sonaravnega gospodarjenja z gozdom;
– zagotovitev ohranitve funkcij gozdov ne glede na njihovo lastništvo;
– ohranjanje trajnosti gozdov ter njihove mnogonamenske (ekološke, socialne, proizvodne) funkcije in v tem sklopu razreševanje problema umiranja gozdov zaradi onesnaževanja okolja.
Območje občine je v celoti del mariborskega gozdnogospodarskega območja. Po planu je v Občini Kungota skupno 1.323,52 ha gozdnih površin. Po gozdnogospodarskem načrtu za obdobje 1991–2000 imajo vsi gozdovi v občini lesnoproizvodni pomen, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom v občini ni.
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo zlasti skrbeli za odpravljanje problemov, ki izhajajo iz razdrobljene lastniške strukture gozdov v občini.
Umiranje gozdov v občini zaenkrat ni problematično. Zaradi onesnaženosti zraka je zelo poškodovanih 1,6% gozdov, nepoškodovanih pa je 76,7% gozdov. Prizadetost gozdov zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka v Sloveniji (in Evropi). Škodo na drevesih zaradi divjadi bomo zmanjšali z ukrepi kot so ureditev pašnih površin za rastlinojedo divjad, tvorba mirnih con ipd. Skrbeli bomo za obnovo gozdov.
Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 1 “Zasnova rabe prostora”.

Občina v celoti spada v vododeficitarno območje, večjih virov pitne vode tu ni (obstajajo le vodnjaki in izviri z majhno izdatnostjo), zato je občina v celoti vezana na vodne vire v sosednji Občini Maribor.
Za zagotovitev dodatnih količin pitne vode bomo sodelovali pri raziskovalnih delih na Selniški dobravi (v Občini Ruše), in pri nadaljevanju raziskovalnih del na Dravskem polju ter Limbuški dobravi (v Občini Maribor). Vse nove, predvidene in potencialne vodne vire bomo normativno zavarovali in na njih po potrebi izvedli sanacijske ukrepe.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 2 “Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo”.

Urejanje vodotokov je potrebno za preventivno varovanje naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnjo za potrebe hidromelioracij, za uravnavo vodnega režima in odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Vodnogospodarsko planiranje bo usklajevalo vodnogospodarske ter sočasne poselitvene, prometne, gozdnogospodarske, krajinske in kmetijske rešitve v zvezi z urejanjem prostora.
Načrtovana je ureditev na odseku nižinskega vodotoka Pesnica (od Gradiške gorvodno do Jurija). Načrtovano je tudi urejanje drugih vodotokov na območju občine v skladu s strokovno presojo in potrebami upravljalcev vodotoka oziroma uporabnikov prostora ob njem. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč bo v skladu z nacionalnim programom namakanja kmetijskih zemljišč izvedena izgradnja več manjših namakalnih sistemov, temelječih na manjših vodnih akumulacijah.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 “Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij”.

Na območju Občine Kungota sta nahajališči peščenjaka in apnenca, katerih eksploatacijo načrtuje občina v prihodnjem obdobju.
Za morebitno odprtje novih gramoznic bo potrebno izdelati strokovno dokumentacijo vključno z bilancami potreb po gramozu in s celovitimi presojami vplivov tovrstnih posegov na okolje.

Območja vrednejše naravne in kulturne dediščine pokrivajo precejšen del občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njihovo ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za usmerjanje prostorskega razvoja drugih dejavnosti.
Zasnovo varovanja in ohranjanja najkvalitetnejše naravne in kulturne dediščine izvajamo z odloki o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovane dediščine. Območja naravne in kulturne dediščine, ki niso zavarovana z odloki, varujemo z opredelitvami v planu, to je z njihovo primerno rabo ter z merili in pogoji za poseganje v prostor.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne pozidave in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja. Z občinskim odlokom bomo normativno zavarovali naravne znamenitosti na območju občine (naravni spomeniki Plački vrh in Svečinski hrib).
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Zavarovali jih bomo z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine, varstvena določila odloka pa upoštevali pri izdelavi prostorskih dokumentov. Za območja naselbinskih spomenikov bomo izdelali načrte prenove ali pa jih ustrezno vključili v prostorsko načrtovanje širšega območja naselij. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov ter drugimi viri bomo postopno sanirali in prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.
Območja in usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine so prikazana na karti št. 4 “Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine”.

Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini in bo predstavljal primerno povezavo z ostalimi rabami prostora.
Turizmu in rekreaciji bodo v večji meri namenjena območja v širši okolici Svečine in Jurija. Navezana bodo na predvideno vinsko cesto in izletniške poti ter mrežo turističnih kmetij in vinotočev. Manjše rekreacijske površine bodo urejene kot nogometna, teniška, šolska ipd. igrišča v okviru že poseljenih površin.
Poleg vinske ceste načrtuje občina še sadne poti, pot po vinskih kleteh, pohodniške poti in gozdno učno pot.

Stopnja onesnaženosti naravnih virov na območju Občine Kungota določa naslednje skupne cilje:
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij,
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča,
– zmanjšati hrup in onesnaženost tal.
Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, in upoštevanje načela “povzročitelj plača”.
V občini je zrak minimalno onesnažen: v naseljih II. stopnje in v odprtem prostoru I. stopnje onesnaženosti. S primernimi ukrepi bomo preprečevali poslabšanje stanja na področju onesnaženosti zraka. Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi vplive teh posegov na zrak in izvedli ukrepe za omilitev teh vplivov.
Onesnaženost vode reke Pesnice uvršča to reko v II. kakovostni razred vode (onesnaženost pod sprejemljivo mejo). Za potrebe varstva vodotokov in virov pitne vode v občini bo potrebno:
– graditi kanalizacijo in čistilne naprave,
– preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,
– zmanjšati tveganje z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti,
– vzpostaviti kataster posebnih odpadkov in nevarnih snovi,
– izvesti druge ukrepe, ki izhajajo iz izdelanega katastra onesnaževalcev vod v občini (recikliranje vode, uporabljene v proizvodnji, ločevanje sistemov tehnološke in sanitarne vode).
Ravnanje z odpadki bo obsegalo dokončanje uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov in ureditve rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine, nadalje vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta bomo sodelovali pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo. Nelegalna odlagališča odpadkov v občini bodo evidentirana in sanirana, nastajanje novih pa bo preprečeno z inšpekcijskim nadzorom. Za tiste posebne odpadke, ki jih kungoška podjetja ne bodo odlagala na odlagališču v Metavi v Občini Maribor, bomo opredelili celovit način ravnanja.
Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril v zvezi s hrupnostjo in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, nadalje zlasti pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov. Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju stopnje varstva pred hrupom oziroma protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna, proizvodna in druga območja ter za načrtovanje in izvedbo prometnic.
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.
Na karti št. 5 je prikazana “Zasnova sanacij in rudnin”.

Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditvena območja lokalnih središč. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča in ustrezno komunalno opremo ter spodbujali lociranje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture, zato bomo novogradnje usmerjali na še prosta zemljišča v naseljih, širitve naselij pa izvajali v največji možni meri na območja neintenzivne kmetijske rabe v skladu s strokovno utemeljenimi potrebami.
Ker je pretežni del občine demografsko ogrožen, bomo zaradi potrebe po ohranitvi prebivalstva omogočali gradnjo v zaselkih, že načeta in pretežno komunalno opremljena območja pa v večji meri namenjali tvorbi novih ureditveni območij za poselitev.
Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. V urejanje podeželja bodo s primerno namembnostjo vključeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne znamenitosti.
S podrobnejšimi dokumenti, ki bodo sledili prostorskemu planu, bomo določili pogoje in merila za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij in za ves ostali prostor, kjer bo dan poseben poudarek razvojnim prostorskim možnostim kmetij in gradnji na 2. območju kmetijskih zemljišč.
3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta sistema poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.
Naselje Zg. Kungota je opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem vseh potrebnih dejavnosti.
Pomembnejše lokalno središče v občini je Svečina.
Status lokalnega središča imajo naselja Spodnja Kungota, Morski jarek, Gradiška in Jurij. Ta naselja imajo nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva.
V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti.
V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.
Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 6 “Zasnova poselitve in funkcij naselij”. Podatek v tej karti o velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistični kategoriji (naselje po registru območij teritorialnih enot).

Ureditvena območja naselij so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
Na območju Občine Kungota imajo ureditveno območje naslednja naselja: Zg. Kungota, Svečina, Spodnja Kungota, Morski jarek, Jurij in Gradiška. Med t. i. druga ureditvena območja sodijo območje mejnega prehoda Jurij, območje počitniških hiš, proizvodna območja in nekateri zaselki, ki jim namenjamo pomembnejšo poselitveno funkcijo.
Stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so vsa zemljišča razen:
– zelenih površin (z izjemo tistih, ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti na njih zgrajeni s potrebnimi dovoljenji),
– površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (vodne površine).
Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih območij so območja kompleksne graditve (infrastrukturni objekti in naprave) in zemljišča razpršene gradnje. Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu 304,23 ha.
Stavbna zemljišča so tudi zemljišča, ki v kartografskem delu plana morebiti niso posebej prikazana, pa hkrati na njih stojijo objekti, zgrajeni s predpisanimi dovoljenji, in zemljišča, za katera je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije.
Zemljišča izven ureditvenih območij, na katerih so zgrajeni objekti brez potrebnih dovoljenj, pa jih ta plan opredeljuje kot stavbna zemljišča, formalno nimajo takega statusa. Taka zemljišča pa lahko dobijo status stavbnega zemljišča, če se na podlagi preučitve posameznega nedovoljeno zgrajenega posega ugotovi, da je le-ta v skladu z določili tega plana in veljavnega prostorskega izvedbenega akta.
Stavbna zemljišča na območju naselij bomo za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje v skladu z načelom vnaprejšnega zagotavljanja ponudbe takih zemljišč pravočasno in ustrezno urejali.

Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezovanje le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.
Na področju cestnega prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje prepustnosti posameznih cestnih smeri in izboljšanje kvalitete cestnega omrežja. Z urejanjem državnega omrežja cestnih povezav na območju občine in drugih (lokalnih) cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejše povezave med pomembnejšim in drugimi naselji v skladu z zasnovo omrežja centralnih naselij. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči. Reševali bomo problematiko parkirišč, razvijali javni potniški promet in urejali kolesarske steze, poti ter površine za pešce, višinsko ločene od vozišča.
Strategija razvoja cestnega omrežja v občini vključuje v prvi vrsti:
– ureditev navezave Občine Kungota na regionalno središče Maribor preko cestne smeri Kungota–Kamnica,
– vzpostavitev kontinuirane cestne povezave ob državni meji,
– preusmeritev prometa na obvozne povezave v naseljih Jurij ob Pesnici in Zg. Kungota.
Na obstoječi regionalni cesti R 359 Počehova–Zg. Kungota – Jurij in R 359 A Zgornja Kungota–Plač bo izvedena rekonstrukcija v smislu razširitve cestišča in ureditve posameznih krivin ter zlasti asfaltiranje odseka od Podigraca do Plača oziroma državne meje z Avstrijo. Hkrati bomo pričeli z aktivnostmi za sočasno izgradnjo potrebnih obvoznih povezav na navedenih regionalnih cestah.
Izvedli bomo aktivnosti za formiranje ceste, ki bi kontinuirano vodila ob državni meji in omogočala večjo prometno (in s tem tudi turistično) dostopnost manj razvitih in demografsko ogroženih krajev v občini (izdelava strokovne dokumentacije z določitvijo potrebnih rekonstrukcij obstoječih obmejnih cest in novogradenj na posameznih manjkajočih odsekih (npr. na odsekih Kresnica–Ciringa in Špičnik–Jurij).
Lokalno cestno omrežje v občini bo vzdrževano in posodabljano, pri čemer bo skrb posvečena zlasti asfaltiranju cest, ki še nimajo protiprašnega cestišča, in razširitvi ozkih delov cestišč. Enako velja za ostale krajevne in nekategorizirane ceste. Večja posodobitvena dela bodo izvedena na odseku lokalne ceste na relaciji Kamnica–Rošpoh–Sp. Kungota (variantno bo ta cestna povezava speljana od Rošpoha po novi trasi v smeri proti Zgornji Kungoti).
Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije se bomo vključevali v kolesarske povezave v sosednjih občinah in urejali lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo tudi na obstoječi sistem kolesarskih poti v Avstriji.
Zasnova cestnega omrežja je prikazana na istoimenski karti št. 7.

Področje zvez bo sledilo sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. PTT zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane.
Na področju telefonskega prometa bo v sklopu izgradnje slovenskega optičnega križa zgrajen optični meddržavni kabel Avstrija–Šentilj–Maribor ter kot odcep od njega medkrajevni optični kabel do Zg. Kungote.
Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Novo telefonsko omrežje bo načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z obstoječim telefonskim omrežjem in s CATV omrežjem.
Telekomunikacijska podjetja bodo zgradila javno omrežje za prenos podatkov ter telefonsko in telegrafsko omrežje z možnostjo povezovanja medsebojno oddaljenih računalniških enot.
Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi linkovski koridorji.
Zasnova telefonskega in poštno prometnega omrežja je prikazana na istoimenski karti št. 12.

Upravljalec kabelsko razdelilnega sistema (KRS) v naselju Zgornja Kungota bo ta sistem širil glede na potrebe prebivalcev. Glede na tehnične možnosti bo razširjen obseg razpoložljivih radijskih in televizijskih programov na njih. Na kabelsko omrežje bodo znotraj območja, ki ga omrežje pokriva, glede na interes naročnikov priključeni novi objekti. KRS Zgornja Kungota bo razširjen v smeri proti Vajsovi grabi in Plintovcu, perspektivno pa tudi proti Svečini. Za potrebe predvajanja lokalnega TV programa bodo v Zgornji Kungoti uredili studio, prav tako pa pripravili strokovno podlago za morebitno vzpostavitev linkovske povezave s KRS Maribor.
Po potrebi bo v občini vzpostavljena javna ali privatna lokalna radijska postaja.

Energetska preskrba Občine Kungota bo tudi v prihodnje temeljila na elektroenergetskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo) energetskem sistemu. Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije (zlasti pri velikih in množičnih porabnikih energije) in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.

Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih kapacitet. Poskrbljeno bo za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.
Zgrajene bodo nove transformatorske postaje 20/0,4 kV s pripadajočimi visokonapetostnimi vodi in nove daljnovodne ter kablovodne povezave med obstoječimi TP 20/0,4 kV. S tem bo med drugim zagotovljena boljša oskrba z električno energijo v nekaterih obmejnih in redkeje poseljenih predelih
Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 8 “Zasnova elektroenergetskega omrežja”.

V Občini Kungota zaenkrat zaradi premajhne ekonomske upravičenosti ni predvidena izgradnja omrežja za zemeljski plin. Možna pa je izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).

V Občini Kungota ni sistemov daljinske preskrbe s toplotno energijo.

Na področju vodooskrbe, ki je eno od problemsko najbolj perečih v občini, je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja, v katerih je predviden intenzivnejši razvoj, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.
Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:
– zmajšati visoke izgube v vodovodnem sistemu (z rekonstrukcijo in zamenjavo nekvalitetnih delov omrežja),
– sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sistem mariborskega vodovoda),
– sodelovati pri izvajanju aktivnosti za izrabo potencialnih vodnih virov (podtalnica na Selniški dobravi v Občini Ruše, pohorski potoki, čiščenje in predelava vode reke Drave) in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v podravskih občinah.
Poleg naštetega bo Občina Kungota sodelovala pri izvajanju programa širitve vodookrbnega sistema Mariborskega vodovoda (in v okviru tega pri izvajanju programa oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih in demografsko ogroženih območij). Vključila se bo tudi v izdelavo in spremljanje izvajanja dolgoročnega razvojnega programa vodooskrbe (opredelitev vodnih virov za srednjeročno in dolgoročno obdobje ob upoštevanju demografskih in urbanističnih izhodišč).
Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala predvsem na vodovodno deficitarnih predelih občine in skladno z novo stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo (ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet v sosednjih občinah).
Rekonstruirati bo potrebno nekatere lokalno zgrajene vodovode (Jurij). Izvedli bomo nujno potrebne ukrepe zlasti za zmanjšanje izgub vode iz omrežja (zamenjava dotrajanih vodov in priključkov), nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.
Usmeritev za podjetja je zmanjšanje uporabe pitne vode za tehnološke namene, uporaba lastnih vodnih virov in manj kvalitetnih vod za tehnološke namene ter čiščenje in recikliranje uporabljene vode.
Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.
Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 2 “Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo”.

Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja (zlasti površinskih vodotokov in podtalnice) in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih.
Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:
– zaokrožitev kanalizacijskih omrežij z dogradnjo primarnih zbiralnikov, čiščenjem odpadnih voda v čistilnih napravah in povezavo le-teh z zmogljivimi odvodniki (odprava zaostanka pri gradnji primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav),
– kanaliziranje že urbaniziranih in kanalizacijsko deficitarnih predelov v večjih naseljih in gradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej na podeželskem prostoru,
– spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda.
Zlasti za zaščito voda reke Pesnice je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih čistilnih napravah v naseljih Zgornja Kungota in Svečina. V teh naseljih bo potekala (nadaljnja) gradnja primarnih in sekundarnih zbiralnikov. Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v drugih naseljih in večjih podjetjih. V ta namen so zlasti za podeželski prostor primerne majhne čistilne naprave v obliki tipskih izvedb bioloških čistilnih naprav, nadalje sanitarna močvirja in tudi postaja za prevzem in obdelavo muljev iz greznic in iz mehanskih čistilnih naprav (taka postaja bi bila v sklopu ene od večjih čistilnih naprav in bi služila širšemu zbirnemu področju).
Na karti št. 10 “Zasnova ravnanja z odplakami” je opredeljeno omrežje sedanjih in predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveno območje naselja Zgornja Kungota so ta merila, načela in pogoji določeni v urbanistični zasnovi, ki je osnova za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja v tem naselju.

Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 11 “Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti”, bodo omogočali racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi v prostor.
Središča naselij in območja prenove ter dopolnilnih gradenj se bodo urejala z ureditvenimi načrti. Za nenačeta območja kompleksne graditve bodo izdelani zazidalni načrti. Za občinsko središče Zg. Kungota so podrobnejši prikazi načina urejanja podani v urbanistični zasnovi za to naselje. Ostala naselja bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za preostali del občine bodo izdelani novi prostorski ureditveni pogoji, ki bodo nadomestili dosedaj veljavni in že zastareli urbanistični red. Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbeni aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let.

Dolgoročni in srednjeročni plan občine bo spremenjen v primerih, ko bomo na podlagi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč, naštetih v poglavju 5. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.

Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:
– izdelava strokovne podlage za opredelitev območij za pridobivanje gramoza v občini,
– izdelava katastra odpadkov in ažuriranje katastra posebnih odpadkov,
– izdelava katastra nelegalnih odlagališč odpadkov in gramoznic,
– izdelava katastra cistern nevarnih in lahkovnetljivih snovi,
– izdelava katastra hrupa,
– izdelava strokovnih podlag za območja za turizem in rekreacijo,
– izdelava programa razširitve cestišč na nekaterih odsekih lokalnega cestnega omrežja v občini,
– proučitev potreb in prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine,
– izdelava strokovne študije o možnostih za plinifikacijo naselija Zg. Kungota,
– novelacija urbanistične zasnove naselja Z. Kungota,
– izdelava strokovne podlage za vzpostavitev linkovskih povezav med KRS v Zg. Kungoti in KRS v Mariboru.

Občina Kungota bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
– z Občino Maribor: kmetijstvo (agrarne operacije), gozdarstvo, vodni viri (Dravsko polje, Drava), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), rekreacija v naravnem okolju, promet (nekatere lokalne ceste), zveze in elektroenergetsko omrežje;
– z občinami v Podravski regiji: vodni viri, oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), sanacija naravnih virov (regijski center za ravnanje z odpadki) in promet.

Obvezna izhodišča so povzeta po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana republike. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

Področje                Obvezno izhodišče                   Dodatno obvezno izhodišče
                        prostorskih sestavin                dolgoročnega in
                        dolgoročnega plana republike        srednjeročnega plana občine Kungota
Kmetijska zemljišča     kmetijska zemljišča, trajno
                        namenjena kmetijski proizvodnji
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Vodni viri                                                  drugi izvir
Naravna in kulturna     zasnova pomembnejših                zasnova območij naravnih
dediščina               kulturnih spomenikov                spomenikov
                                                            z odloki zaščitena območja
                                                            drugih kulturnih spomenikov
Poselitev                                                   središče občinskega pomena
                                                            (Zg. Kungota)
                                                            pomembnejše lokalno središče
                                                            (Svečina)
                                                            ureditvena območja naselij
                                                            druga ureditvena območja
Cestno omrežje          zasnova omrežja regionalnih cest    zasnova omrežja lokalnih cest
Ravnanje z odplakami                                        zasnova razmestitve skupnih
                                                            čistilnih naprav z zmogljivostjo
                                                            pod 100.000 E
                                                            zasnova izboljšanja kakovosti
                                                            odpadnih voda  v industriji
-----------------------------------------------------------------------------------------------

Kot sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kungota ostane v veljavi v letu 1988 sprejeta urbanistična zasnova za naselje Zg. Kungota.
Zaradi predvidenih širitev naselja in nekaterih novih konceptualnih rešitev je predvidena novelacija urbanistične zasnove.
V primeru, da se konceptualne rešitve v tekstualnem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v tekstualnem delu urbanistične zasnove razhajajo, veljajo konceptualne rešitve v tekstualnem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana.
Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.
A) Karte v merilu 1:25.000:
1. Zasnova rabe prostora
2. Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo
3. Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij
4. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
5. Zasnova sanacij in rudnin
6. Zasnova poselitve in funkcij naselij
7. Zasnova prometnega omrežja
8. Zasnova elektroenergetskega omrežja
9. Zasnova plinovodnega omrežja
10. Zasnova ravnanja z odplakami
11. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti
12. Zasnova telefonskega in poštnoprometnega omrežja
B) Urbanistična zasnova za naselje Zgornja Kungota je prikazana na kartah v merilu 1:5.000.
V primeru, da so prikazane rešitve na kartah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v merilu 1:25.000 drugačne kot na kartah urbanistične zasnove v merilu 1:5.000, veljajo prikazi na kartah v merilu 1:25.000.
C) Kartografski del plana v merilu 1:5.000 (kartografska dokumentacija)
Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
– območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji in so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo (1. območje kmetijskih zemljišč),
– zemljišča, ki spadajo v 2. območje kmetijskih zemljišč,
– lesnoproizvodni gozdovi,
– ureditvena območja naselij,
– druga ureditvena območja za poselitev,
– stavbna zemljišča razpršene gradnje,
– vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih oziroma republiških odlokih.
V primeru razhajanj med opredelitvijo meje ureditvenega območja naselja v kartah merila 1:5.000 urbanistične zasnove za naselje Zgornja Kungota ter opredelitvijo v kartah merila 1:5.000 v planu občine veljajo opredelitve v kartah plana občine.
D Kartografski del plana sestavlja tudi plan urejanja kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji na območju bivše Občine Pesnica v obdobju 1991–1995 v merilu 1:5.000 za območje nove Občine Kungota in dopolnitve tega plana iz leta 1997, ki jih je izdelal Kmetijski zavod Maribor in so bile obravnavane v sklopu sprejemanja dolgoročnega plana Občine Kungota.

Del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kungota je tudi programska zasnova:
1. Programska zasnova za območje proizvodno obrtne cone v Zgornji Kungoti (MUV, št. 21/88).

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kungota so na vpogled v prostorih Občine Kungota.

Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.