Občinski svet občine Moravske Toplice je na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 35/97) ter 20. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 33/95 in 61/96), na seji dne 21. 10. 1997 sprejel

S tem odlokom se ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Moravske Toplice, in sicer se določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja gospodarske javne službe ter način oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
4. odvajanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Občina v svojih planih določi območja, na katerih je zgrajeno ali pa je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.

Za uporabnika javne kanalizacije šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo, odprte vodotoke in podtalnico. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo kanalski priključki, priključni jaški, ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču.

Upravljalec in izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Moravske Toplice občinsko javno komunalno podjetje, ustanovljeno z odlokom o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o.

Upravljalec mora vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinskim službam finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter elemente za oblikovanje cen storitev.

Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, so:
a) magistralno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za tranzit odpadne vode med naselji,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode,
– centralne čistilne naprave,
– objekti in naprave za dispozicijo odpadne vode,
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za tranzit odpadne vode ter padavinske vode v mešanih sistemih med soseskami, manjšimi naselji, oziroma med posameznimi sekundarnimi omrežji,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode ter padavinske vode v mešanih sistemih za več sosesk ali manjših naselij,
– objekti in naprave za razdelitev odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij,
– naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij.
c) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi mešanega kanalskega sistema in ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na omrežju sekundarnega sistema,
– naprave za čiščenje odpadne vode,
– objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in padavinske vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju.
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti skupne komunalne porabe.
Novozgrajeni objekti in naprave za odvajanje odpadnih voda morajo biti praviloma zgrajeni v ločenem sistemu odvajanja voda.
Lastnik objektov in naprav iz tega člena sklene z izvajalcem javne službe pogodbo o prenosu, v kateri se določijo medsebojna razmerja med lastnikom in izvajalcem.

Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po določbah tega poglavja, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.

Objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja so se uporabniki dolžni v roku dveh let po izgradnji le-tega priključiti na javno kanalizacijo in opustiti greznico kot začasen objekt za čiščenje odpadnih voda.

Upravljalec vodi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.

Naprave in objekti uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priključenega jaška na javno kanalizacijo,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu.
Objekti in naprave iz tega člena so v lasti in upravljanju uporabnika.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Uporabnik pridobi priključek na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija, oziroma odločba o priglasitvi del, projekt hišne kanalizacije in situacijski načrt priključenega mesta.) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni možna in se ne sme izvesti preden uporabnik plača komunalni prispevek in ostale obveznosti v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
Če je prijava popolna in če uporabnik izpolni vse zahtevane pogoje, je upravljalec dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek v tridesetih dneh.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.

Priključek na javno kanalizacijo izvede upravljalec, oziroma ob soglasju in pod nadzorom upravljalca uporabnik. Mesto priključka določi upravljalec. Upravljalec izvede priključek, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. O opravljeni priključitvi izda upravljalec ustrezno potrdilo. Upravljalec na stroške uporabnika izdela izvedbeni načrt pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

Odjava priključka se sporoči upravljalcu v pisni obliki.

Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.

Upravljalec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede nato, kdo je lastnik ali upravljalec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje in povrniti lastniku nepremičnine dejansko nastalo škodo.

Vsakdo, ki povzroči škodo na kanalizacijskih objektih in napravah ali, ki povzroči škodo s škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti.

Industrijskih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijsko omrežje brez predhodnega čiščenja oziroma brez soglasja upravljalca.
Upravljalec mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah na stroške uporabnika po pooblaščeni organizaciji zagotoviti analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljalec lahko odredi tudi pogostejše analize. V primeru, da te analize pokažejo neustreznost odpadnih voda, nosi njihove stroške uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljalec.

Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje vode z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odplak imajo na območjih, predvidenih s planom občine (3. člen tega odloka) lahko le začasni značaj.
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.
Na vodozbirnih območjih lahko objekte prazni le posebej za to pooblaščena organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov.
Za končno dispozicijo vsebine objektov za čiščenje odplak si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa, razen če se vsebino objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom za delovanje čistilne naprave.

Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov vodnih virov.

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojnično jamo ali zbiralnik za gnojevko pri hlevih na izplakovanje. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.

Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Kanalščino so dolžni plačevati tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikalnice na območjih, kjer je z družbenimi plani predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Višino kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Upravljalec mora v predlogu za potrditev cene predložiti posamezne elemente cene.
Kanalščina vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, stroške enostavne in razširjene reprodukcije, pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke in podtalnice na območjih, kjer je predvidena izgradnja javnih kanalizacijskih sistemov pa le stroške razširjene reprodukcije. Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera, in sicer v m3 porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Če uporabnik ni priključen na javni vodovod, se upošteva pavšalna poraba vode v višini 5m3 na osebo na mesec.
Ceno čiščenja odpadnih voda v čistilnih napravah se določi na podlagi količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.

Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino, ki predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev kanalizacijskega sistema.
Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.

Občinski svet lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku, s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.

Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun kanalščine in cene za čiščenje odpadnih voda, odčituje pooblaščeni delavec upravljalca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.

Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in strošek čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije.
Če je v objektu več uporabnikov, se račun izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali fizična oseba:
– če ravna v nasprotju z 9.,12.,13.,18. in 19. členom tega odloka,
– če ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja (10. člen),
– če ne gospodari z objekti in napravami iz 11. člena tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane naloge,
– če odjavi ali dovoli odjavo priključka v nasprotju z določili 14. člena tega odloka,
– če priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (13. člen),
– če neupravičeno ne dopusti upravljalcu dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav za potrebe vzdrževanja, meritev in snemanj (16. člen),
– če odvaja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem upravljalca (18. člen),
– če ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda v skladu z določili 20., 21. in 22. člena,
– če odvaja odpadne vode v izvirne in talne vode,
– če nima urejenega zbiranja odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov v skladu s 23. členom,
– če ne plačuje stroškov čiščenja odpadnih voda, oziroma kanalščine.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Za natančnejše določbe o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda sprejme upravljalec pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni redarji, pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava ter upravljalec kanalizacije.

Določilo 10. člena se do vzpostavitve katastra komunalnih naprav uporablja le za objekte in naprave, zgrajene po uveljavitvi tega odloka. Za objekte in naprave, zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, mora upravljalec voditi evidenco objektov in naprav.
Vzpostavitev katastra kanalizacijskega omrežja mora biti izvedena v roku dveh let.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.