Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn na seji dne 18. novembra 1997

1. Pobuda Krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn za oceno zakonitosti sklepa o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 65/97 in 67/97 – popravek) se sprejme.
2. Izvrševanje sklepa o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 65/97 in 67/97 – popravek) se začasno zadrži.
3. Ta sklep začne učinkovati z vročitvijo Občinskemu svetu občine Vodice.

1. Pobudnica izpodbija sklep o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 65/97 in 67/97 – popravek; v nadaljevanju: sklep), češ da je v nasprotju z 18. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95, 73/95, 9/96 – odl. US, 39/96, 44/96 in 45/96 – odl. US; v nadaljevanju: ZLS) in z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US; v nadaljevanju: ZRLI). Pobudnica navaja, da je z izpodbijanim sklepom Občinski svet občine Vodice razpisal obvezujoč referendum o ustanovitvi vaških skupnosti na celotnem območju občine. Po njenem mnenju bi ga bil moral v skladu z 18. členom ZLS razpisati na vsakem območju, kjer je predvidena ustanovitev vaške skupnosti, posebej.
2. Pobudnica zatrjuje, da je vprašanje v delu, ki se nanaša na predvideni vaški skupnosti Bukovica – Utik in Selo – Šinkov Turn, v neskladju z ZLS tudi zato, ker delitev obstoječe Krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn ni utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. Posebej razlaga prostorsko, zgodovinsko in gospodarsko utemeljenost obstoja sedanje krajevne skupnosti in neutemeljenost njene delitve na dve novi vaški skupnosti.
3. Pobudnica zatrjuje tudi, da je referendumsko vprašanje, vsebovano v sklepu, v neskladju s statutom Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95), ki določa členitev občine na krajevne skupnosti s statusom pravne osebe. Navaja, da 6. člen statuta določa, da se območje posamezne krajevne skupnosti določi s statutarnim sklepom po poprej opravljenih zborih občanov, na katerih se ugotovi volja prebivalcev, da se na določenem območju organizira krajevna skupnost. Pobudnica navaja, da so bili ti zbori izvedeni že v oktobru leta 1995, do izvršitve 6. člena statuta pa ni prišlo. Glede Krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn pobudnica navaja, da so se krajani na dveh zborih z večino 76:0 in 107:1 opredelili za njen nadaljnji obstoj v istih mejah in da je v začetku letošnjega leta 256 krajanov podpisalo peticijo v podporo krajevni skupnosti. Pobudnica navaja, da bi bil moral občinski svet v skladu s 6. členom statuta po opravljenih zborih sprejeti statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti, sedaj pa namesto tega razpisuje referendum o ustanovitvi vaških skupnosti in s tem o ukinitvi obstoječih dveh krajevnih skupnosti.
4. Pobudnica zatrjuje tudi, da je referendumsko vprašanje zavajajoče. Svet krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn je, navaja pobudnica, v odgovor na razpis občinskega referenduma o ustanovitvi vaških skupnosti sprejel sklep, da zahteva od občinskega sveta razpis konkurenčnega referenduma na območju same krajevne skupnosti. Na tem referendumu naj bi se krajani odločali o tem, ali so za ustanovitev Krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn v dosedanjem obsegu. Zahtevo za razpis tega referenduma je podprlo, navaja pobudnica, 556 volivcev, kar naj bi bilo 59,4% volilnih upravičencev na območju krajevne skupnosti oziroma 19,3% volilnih upravičencev v občini.
5. Pravni interes pobudnica utemeljuje s tem, da “zaradi izpodbijanega sklepa obstaja nevarnost, da bo dosedanja Krajevna skupnost Bukovica – Šinkov Turn ukinjena, nova na dosedanjem teritoriju (…) pa ne ustanovljena”. S tem naj bi bilo poseženo v pravice krajevne skupnosti in krajanov, ki izhajajo iz določb statuta, predvsem iz 109. in 110. člena, ki določata, da v prehodnem obdobju obstoječi krajevni skupnosti nadaljujeta delo.
6. Pobudnica zatrjuje, da je sklep tudi v neskladju s 14. členom ZRLI, ki določa, da mora biti v zahtevi za razpis referenduma jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in da mora biti zahteva obrazložena. Meni, da se mora navedena določba ZRLI smiselno uporabljati tudi za občinski referendum. Zatrjuje, da občinski svet ni obrazložil utemeljenosti ustanovitve v referendumskem vprašanju predlaganih vaških skupnosti. Navaja tudi, da občanom niso poznani podatki o tem, katera naselja spadajo v posamezno katastrsko občino. Zatrjuje, da v sklepu ni jasno ločeno referendumsko vprašanje od njegove obrazložitve.
7. Pobudnica navaja tudi, da je bil v Uradnem glasilu Občine Vodice sklep objavljen v drugačnem besedilu, kot je bil sprejet na seji občinskega sveta. Kasneje naj bi bil sklep objavljen spet v drugačnem besedilu v Uradnem listu RS, čemur je kmalu sledil še popravek v Uradnem listu RS.
8. Pobudnica opozarja tudi na 7. člen sklepa, ki določa, da se poročilo o izidu referenduma in sklep o spremembi statuta objavijo v Uradnem listu RS. Navaja, da iz referendumskega vprašanja ni jasno razvidno, kakšne spremembe statuta naj bi sledile referendumski odločitvi.
9. Pobudnica predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa, češ da bi z njegovo izvršitvijo nastale težko popravljive posledice, ki so po njihovem mnenju “tako očitne, da jih ni potrebno posebej razlagati”. Kot težko popravljivo posledico navaja tudi dejstvo, da v primeru izvedbe razpisanega referenduma ne bi bilo mogoče istočasno izvesti tudi konkurenčnega referenduma v Krajevni skupnosti Bukovica – Šinkov Turn.
10. V dopolnitvi pobude pobudnica navaja kot težko popravljivi posledici materialne stroške, ki bi nastali z izvedbo referenduma, in “bliskovito izglasovanje sprememb statuta, ki naj bi sledilo referendumu, oziroma takojšnjo ukinitev obstoječih dveh krajevnih skupnosti”.

11. Z izpodbijanim sklepom Občinski svet občine Vodice za nedeljo, 23. novembra 1997, razpisuje “obvezujoč referendum za ugotovitev volje občanov glede delitve občine na ožje dele”. Referendumsko vprašanje, določeno s sklepom, je zastavljeno tako, da volilce sprašuje, ali so za ustanovitev šestih po imenu in po območjih katastrskih občin navedenih vaških skupnosti na območju Občine Vodice. Med šestimi predvidenimi vaškimi skupnostmi sta tudi vaški skupnosti Bukovica – Utik in Selo – Šinkov Turn. Del vprašanja se nanaša na naloge vaških skupnosti in je formuliran v obliki trdilnega stavka takole:

“Vaške skupnosti bi opravljale naslednje naloge:

– upravljanje s prenešenim občinskim premoženjem,
– opravljanje drugih prenesenih nalog v pristojnosti občine na področju komunale, družbenih in drugih dejavnosti,
– pomoč občinskim organom v primerih, ki zadevajo območje določene vaške skupnosti”.
12. ZLS v prvem odstavku 18. člena določa, da je območje občine lahko v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se interes prebivalcev za četrtne skupnosti ugotovi na zborih krajanov.
13. V prvem odstavku 46. člena ZLS določa, da lahko občinski svet o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum. ZRLI pa določa v 3. členu, da se določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za referendum v lokalni skupnosti, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
14. Akt o razpisu lokalnega referenduma je šteti za predpis lokalne skupnosti (glej npr. odločbo ustavnega sodišča U-I-269/96, v zbirki: OdlUS V, 146). Pobudnica izkazuje svoj pravni interes, saj bi izvedeni referendum lahko za občinski svet predstavljal podlago za ukinitev krajevne skupnosti Bukovica – Šinkov Turn. Glede na obrazložitev predloga sklepa (predlog so predložili trije člani občinskega sveta), iz katere izhaja, da naj bi v primeru nesprejema predloga obstoječi krajevni skupnosti prenehali z delovanjem, bi bilo v pravni položaj pobudnice verjetno poseženo ne glede na izid referenduma.
15. Pobuda ni očitno neutemeljena, saj pobudnica k trditvi, da je sklep v neskladju z zakonom, navaja vrsto tehtnih argumentov, ki jih bo potrebno preučiti v nadaljnjem postopku. Ker so izpolnjene vse procesne predpostavke, je ustavno sodišče pobudo sprejelo.
16. Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa v 39. členu, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
17. V primeru, da bi prišlo do izvršitve sklepa in da bi bil torej 23. novembra 1997 izveden referendum o ustanovitvi novih šestih vaških skupnosti, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Če bi ustavno sodišče kasneje odpravilo akt o razpisu referenduma, razveljavilo referendum in na njegovi podlagi sprejete spremembe statuta, bi se izkazalo, da je bilo ljudsko odločanje brezpredmetno. Poleg tega bi z izvedbo referenduma nastali tudi finančni stroški za občinski proračun. Z začasnim zadržanjem sklepa pa ne nastane nobena težko popravljiva škodljiva posledica. Referendum bo mogoče izvesti po končni odločitvi ustavnega sodišča, če bo le-to ugotovilo, da je sklep v skladu z ustavo in z zakonom. Dotlej oziroma do morebitne spremembe statuta pa delujeta naprej obstoječi krajevni skupnosti.

18. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Snoj.