Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Osebna vozila kategorije* M1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na zunanje štrleče dele osebnih vozil, ne nanaša pa se na zunanja vzvratna ogledala in na napravo za vleko prikolice.
2.2 Namen te odredbe je zmanjšati nevarnost oziroma stopnjo telesnih poškodb osebe, ki jo vozilo zadene ali oplazi.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Določila te odredbe se ne nanašajo na tiste zunanje dele vozila (polno obremenjenega, z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd.), ki so:
3.1.1.1 na višini, višji od 2 metrov, ali
3.1.1.2 pod nivojem poda ali
3.1.1.3 nameščeni tako, da se jih pri mirovanju ali delovanju ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.1.2 Zunanja površina vozila ne sme imeti nobenih koničastih ali ostrih delov, obrnjenih navzven, oziroma štrlečih delov takih oblik, mer, usmerjenosti ali trdote, ki bi lahko povečali nevarnost ali stopnjo telesnih poškodb osebe, ki bi jo vozilo zadelo ali oplazilo.
3.1.3 Zunanja površina vozila ne sme imeti nobenih navzven štrlečih delov, ki bi se lahko zataknili ob pešca, kolesarja ali motorista.
3.1.4 Vsi navzven štrleči del vozila morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm. To ne velja za dele, ki štrlijo iz površine manj kot 5 mm, vendar morajo biti tudi njihovi navzven štrleči robovi posneti, razen če taki deli štrlijo iz površine manj kot 1,5 mm.
3.1.5 Štrleči deli zunanje površine vozila, ki so izdelani iz materialov, katerih trdota ne presega 60 Shore A, imajo lahko robove zaobljene s polmerom, ki je manjši od 2,5 mm.
Merjenje trdote je treba opraviti na enakem elementu, kot je vgrajen na vozilu. Kjer te meritve ni mogoče opraviti po postopku Shore A, je treba uporabiti drugo, primerljivo metodo.
3.1.6 Zahteve iz prejšnjih točk 3.1.1 do 3.1.5 te odredbe je treba upoštevati dodatno k posameznim posebnim zahtevam iz točke 3.2 te odredbe, razen tam, kjer posamezne zahteve iz te točke izrecno ne zahtevajo drugače.
3.2. Posebne zahteve
3.2.1 Okraski
3.2.1.1 Okraski, ki štrlijo iz podlage več kot 10 mm, se morajo pod vplivom sile 10 daN podati, se ukriviti ali pa sneti. Ta sila mora delovati na njihovo najbolj izpostavljeno točko v katerikoli smeri, vzporedni s podlago, na katero so pritrjeni. Te zahteve ne veljajo za okraske, pritrjene na prednji maski (rešetki hladilnika), za katere veljajo samo splošna določila, poglavje 3.1 te odredbe.
Za preskusno pritiskanje s silo 10 daN se uporablja pritisna naprava s ploščatim koncem, katere premer ne sme biti večji od 50 mm. Kjer to ni mogoče, je treba uporabiti drug enakovreden postopek. Ko so se okraski pod vplivom preskusne sile podali, se ukrivili ali pa sneli, preostali deli ne smejo štrleti iz površine več kot 10 mm. Ti preostali deli okraskov morajo v vsakem primeru ustrezati zahtevam iz točke 3.1.2 te odredbe. Če je neki okrasek vgrajen na podstavek, se ta podstavek šteje kot del okraska in ne kot del osnovne površine vozila.
3.2.1.2 Določila točke 3.2.1.1 te odredbe ne veljajo za zaščitne trakove in obloge na zunanji površini vozila, ki morajo biti čvrsto pritrjeni na vozilo.
3.2.2 Žarometi
3.2.2.1 Štrleči pokrovi in obrobe žarometov so sicer dovoljeni, vendar le pod pogojem, da ne štrlijo več kot 30 mm prek zunanje površine stekla žarometa in da njihov polmer zaobljenja nikjer ni manjši od 2,5 mm.
Če je žaromet vgrajen za dodatno prozorno površino, se izbočenje meri od najbolj izpostavljenega dela prozorne površine skladno s postopkom, ki je opisan v 3. točki dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.2.2 Pogrezljivi žarometi morajo ustrezati tem zahtevam tako v delovni kot tudi v pogreznjeni legi.
3.2.2.3 Zahteve iz točke 3.2.2.1 te odredbe se ne uporabljajo za žaromete, ki so ugreznjeni v karoserijo, če so le izpolnjene zahteve iz točke 3.2.9.1 te odredbe.
3.2.3 Rešetke in reže
3.2.3.1 Določila točke 3.1.4 te odredbe ne veljajo za reže med trdnimi ali gibljivimi deli, vključno tistimi, ki predstavljajo vstopne ali izstopne rešetke za zrak, kot tudi ne za rešetke hladilnika, če le razdalja med dvema sosednjima elementoma ni večja od 40 mm in imajo te reže in rešetke funkcionalni namen. Pri režah od 40 do 25 mm morajo biti polmeri zaobljenja na čelni strani najmanj 1 mm, pri režah, širokih 25 mm ali ožjih, pa najmanj 0,5 mm. Razdaljo med dvema sosednjima elementoma reže oziroma rešetke je treba meriti po postopku, ki ga določa 4. točka dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.3.2 Povezava med čelno in bočno stranjo vsakega elementa, ki tvori rešetko ali režo, mora biti zaobljena.
3.2.4 Brisalci stekla
“3.2.4.1 Brisalci morajo biti nameščeni tako, da je os brisalca prekrita z zaščitnim ohišjem, katerega zaobljenje ustreza zahtevam iz točke 3.1.4 te odredbe in katerega zaključna površina ni manjša od 150 mm2. Pri zaokroženih zaščitnih ohišjih mora biti projicirana površina, merjena na oddaljenosti največ 6,5 mm od najbolj izpostavljene točke, velika najmanj 150 mm2. Tem zahtevam morajo ustrezati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci žarometov.
3.2.4.2 Točka 3.1.4 te odredbe ne velja za metlice brisalcev in njihove nosilce, vendar ti deli ne smejo imeti ostrih robov ali koničastih delov.
3.2.5 Odbijači
3.2.5.1 Konci odbijačev morajo biti na zunanji strani zakrivljeni proti zunanji površini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so odbijači utopljeni v karoserijo ali pa so celo vgrajeni vanjo ali če so konci odbijačev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm in rega med odbijačem in okoliškim delom karoserije ne presega 20 mm.
3.2.5.2 Vsi deli odbijačev morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki so obrnjeni navzven, zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm.
3.2.5.3 Zahteve iz točke 3.2.5.2 te odredbe se ne uporabljajo za dele odbijača oziroma za dele na odbijaču, katerih projekcija je manjša od 5 mm; to velja še posebej za vezne pokrove in šobe za pranje žarometov pod pogojem, da so navzven obrnjeni robovi teh delov posneti, razen, kjer taki deli ne štrlijo iz površine več kot 1,5 mm.
3.2.6 Ročaji, tečaji in pritisni gumbi na vratih, pokrovih prtljažnikov in motornih prostorov, pokrovi rezervoarjev za gorivo in pokrovi odprtin za nalivanje goriva
3.2.6.1 Ročaji na vratih in pokrovih prtljažnikov lahko štrlijo iz površine največ 40 mm, 30 mm vsi drugi deli, našteti v točki 3.2 te odredbe.
3.2.6.2 Če so ročaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno ali drugo od naslednjih zahtev:
3.2.6.2.1 Pri ročajih, ki so vrtljivi vzporedno z ravnino vrat, morajo biti njihovi prosti (odprti) deli obrnjeni nazaj. Konci takih ročajev morajo biti zakrivljeni navznoter proti površini vrat in se premikati v vdolbini v vratih.
3.2.6.2.2 Ročaji, ki se pri odpiranju odklanjajo navzven v katerikoli smeri, ki ni vzporedna z ravnino vrat, morajo biti v zaprti legi utopljeni v okoliško pločevino ali vključeni v zaščitno oblogo. Prosti del takega ročaja mora biti usmerjen nazaj ali pa navzdol.
Za ustrezne se lahko štejejo tudi ročaji, ki sicer ne izpolnjujejo zahtev prejšnjega odstavka, če:
(a) imajo neodvisen mehanizem za vračanje v izhodiščno lego,
(b) v primeru, da se tak mehanizem pokvari, ne morejo štrleti iz površine več kot 15 mm,
(c) v tako odprti legi zadovoljujejo zahteve točke 3.1.4 te odredbe,
(d) če projekcija njihove površine, merjena na oddaljenosti, ki ni večja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene točke, ni večja od 150 mm2.
3.2.7 Kolesa, kolesni vijaki (matice), pokrovi pest in pokrovi koles
3.2.7.1 Določila točke 3.1.4 te odredbe se ne uporabljajo.
3.2.7.2 Kolesa, kolesni pokrovi, kolesni vijaki ali matice in pokrovi pest ne smejo imeti ostrih ali koničastih delov, ki bi štrleli preko zunanje površine kolesnega obroča. Krilne matice niso dovoljene.
3.2.7.3 Noben del kolesa (razen gume), ki se nahaja nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi os kolesa, pri vožnji ne sme štrleti naravnost prek navpične projekcije karoserije. Če se temu ni mogoče izogniti, morajo biti kolesne matice in pokrov pesta pokriti s kolesnim pokrovom, katerega polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 30 mm, sam pokrov pa ne sme štrleti prek navpične projekcije karoserije več kot 30 mm.
3.2.8 Robovi pločevine
3.2.8.1 Ostri robovi pločevine, kot npr. žlebovi za vodo ali vodila pomičnih vrat, so dovoljeni samo, če so zavihani ali prekriti s ščitnikom, ki ustreza zahtevam te odredbe.
Nezaščiteni rob se šteje kot primerno zavihan, če je zakrivljen nazaj za približno 1800 ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.2.9 Stene nadgradnje vozila
3.2.9.1 Utori in robovi v steni nadgradnje vozila imajo lahko polmer zaobljenja, ki je manjši od 2,5 mm, vendar ne manjši od ene desetine višine “H”, ki se določi po metodi opisani v 1. točki dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.10 Bočni deflektorji (za vodo in zrak)
3.2.10.1 Robovi bočnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.
3.2.11 Nastavki za dvigalko in konci izpušnih cevi
3.2.11.1 Nastavki za dvigalko in konci izpušnih cevi ne smejo štrleti več kot 10 mm preko navpične projekcije podne linije vozila, ki se nahaja navpično nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko štrli izpušna cev tudi več kot 10 mm preko navpične projekcije podne linije, če se konča z zaokroženimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.
3.2.12 Vstopne in izstopne lopute za zrak
3.2.12.1 Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo ustrezati zahtevam iz točk 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.4 te odredbe v vseh legah uporabe.
3.2.13. Streha
3.2.13.1 Strehe, ki se dajo odpreti, se preverjajo samo v zaprti legi.
3.2.13.2 Kabrioletna vozila se preverjajo z dvignjeno in spuščeno streho.
3.2.13.2.1 Pri spuščeni strehi se ne preverja notranjost vozila pod namišljeno površino, ki bi jo tvorila streha, če bi bila dvignjena.
3.2.13.2.2 Če je pokrivalo vzvodovja strehe pri spuščeni strehi predvideno kot del standardne opreme, se vozilo preskuša z nameščenim pokrivalom.
3.2.14. Okna
3.2.14.1 Okna, ki se odpirajo navzven, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim zahtevam:
3.2.14.1.1 noben izpostavljen del okna ne sme biti obrnjen naprej;
3.2.14.1.2 noben del okna ne sme štrleti preko najbolj izpostavljenega dela vozila.
3.2.15 Nastavki za registrske tablice
3.2.15.1 Podporni nastavki, ki jih je predvidel proizvajalec vozila za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam iz točke 3.1.4 te odredbe, če se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena skladno z navodili proizvajalca vozila.
3.2.16 Prtljažniki in nosilci za smuči
3.2.16.1 Prtljažniki in nosilci za smuči morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenaša vodoravne sile, tako vzdolžne kot tudi prečne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpični obremenitvi prtljažnika, kot je to določil njegov proizvajalec. Za preskus prtljažnika ali nosilca za smuči, pritrjenega na vozilo skladno z navodilom proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti točkovna.
3.2.16.2 Površine, ki se jih je po montaži prtljažnika ali nosilca za smuči mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjši od 2,5 mm, razen če se lahko uporabijo zahteve iz točke 3.2.3 te odredbe.
3.2.16.3 Pritrdilni elementi, kot so vijaki in matice, ki jih je mogoče pritrditi oziroma popustiti brez uporabe orodja, ne smejo štrleti za več kot 40 mm nad površine, ki jih obravnava točka 3.2.16.2 te odredbe. Velikost štrline se določa po metodi, opisani v 2. točki dodatka št. 3 pravilnika ECE R 26.02 s tem, da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po točki 2.2 istega dodatka.
3.2.17 Radijske sprejemne in oddajne antene
3.2.17.1 Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po določilih proizvajalca manj kot 2 m nad površino cestišča. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpične ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kot je opisano v točki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.2 Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene me more prodreti preko skrajnih zunanjih robov vozila, kot je to določeno v točki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.3 Steblo antene ima lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 2,5 mm.
3.2.17.4 Podnožja anten ne smejo štrleti iz površine več kot 30 mm, merjeno skladno z določilom 2. točke dodatka št. 3 pravilnika ECE R 29.02. Pri antenah, ki imajo v podnožju vgrajen ojačevalec, pa lahko podnožje štrli iz površine do 40 mm.
3.2.18 Navodila za montažo
3.2.18.1 Prtljažnikov, nosilcev za smuči in radijskih anten, ki so bile homologirane kot samostojne tehnične enote, ni dovoljeno prodajati oziroma kupovati, če niso opremljene z navodilom za montažo. Navodilo za montažo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoče homologirane sestavne dele montirati na vozilo tako, da to ustreza zahtevam poglavij iz 3.1 in 3.2 te odredbe. Še posebej mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.
4 PRESKUŠANJE VOZILA
4.1 Preskušanje vozila po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 26.02. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 26.02 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 26.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST ODREDBE
7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju osebnih vozil glede na njihove zunanje štrleče dele (št. 26) – (Uradni list RS, št. 35/94)
7.2 Ta odredba začne veljati 13. decembra 1998 za nove homologacije tipa vozila, vse obstoječe homologacije, ki ne ustrezajo zahtevam odredbe št. 26.02, pa za nova vozila prenehajo veljati 1. julija 2000.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96)