Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.01)
1 SPLOŠNO
1.1 Avtobusi, namenjeni prevozu do 16 potnikov, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Predpisi te odredbe veljajo za konstruiranje in izvedbo nadgradenj vozil za prevoz sedečih potnikov v javnem prometu, ki imajo poleg vozniškega več kot 8 in ne več kot 16 sedežev. Veljajo za enonivojska vozila (razen tistih v zgibni izvedbi).
3 ZAHTEVE
3.1 Obremenitve in razporeditev obremenitve na osi
3.1.1 Razporeditev obremenitve vozila v mirovanju se določa na ravni in vodoravni podlagi v dveh stopnjah obremenitve:
3.1.1.1 neobremenjeno, po določilih točke 3.1.3 te odredbe, in
3.1.1.2 obremenjeno, po določilih točke 3.1.4 te odredbe.
3.1.2 Prednja os mora biti obremenjena z najmanj takim odstotkom skupne mase vozila, kot to določa naslednja tabela:
---------------------------------------------
Stanje obremenitve Razred A Razred B
---------------------------------------------
neobremenjeno 20 25
---------------------------------------------
obremenjeno 25 25
---------------------------------------------
Razred A: avtobusi, ki so prirejeni za prevoz stoječih potnikov. Vozila tega razreda imajo poleg sedežev opremo, ki omogoča prevoz stoječih potnikov.
Razred B: avtobusi, ki niso prirejeni za prevoz stoječih potnikov. Vozila tega razreda nimajo opreme, ki omogoča prevoz stoječih potnikov.
3.1.3 “Neobremenjeno” vozilo (MV [kg]) v smislu točk 3.1 in 3.3 te odredbe je prazno vozilo, pripravljeno za vožnjo (z gorivom, mazivom, hladilno tekočino, orodjem in rezervnim kolesom, če obstaja).
3.1.4 “Obremenjeno” vozilo (MT [kg]) v smislu točke 3.1 te odredbe je neobremenjeno vozilo po točki 3.1.3 te odredbe in obremenjeno dodatno:
– z maso Q na vsakem sedežu,
– s tolikšnim številom uteži z maso Q, ki ustreza dovoljenemu številu stoječih potnikov, enakomerno porazdeljenimi po površini S1, ki je namenjena za prevoz stoječih potnikov,
– z maso B, enakomerno porazdeljeno v prtljažnem prostoru, in
– z maso BX, enakomerno porazdeljeno po strešnem prtljažniku, če obstaja.
3.1.5 Vrednosti za Q so navedene v točki 3.3.2 te odredbe za posamezne razrede avtobusov.
3.1.6 Masa B v kg mora biti številčno enaka najmanj 100 x V (prostornina prtljažnega prostora v m3).
3.1.7 Masa BX mora ustrezati najmanj obremenitvi 75 kg/m2 celotne površine strehe avtobusa, ki je namenjena za prevoz prtljage.
3.2 Območje, namenjeno potnikom
3.2.1 Skupna površina, ki je na razpolago potnikom, S0, se izračuna tako, da se od skupne površine poda avtobusa odštejejo:
3.2.1.1 površina vozniškega prostora,
3.2.1.2 površine stopnic pri vratih in površine vseh stopnic z globino, manjšo od 30 cm,
3.2.1.3 vse površine, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 135 cm, skladno s točko 3.7.8 te odredbe. Pri tem se ne upoštevajo tisti deli, ki smejo štrleti v ta prostor. Pri vozilih, za katera se uporablja določilo točke 3.7.1.9 te odredbe, se ta vrednost lahko zmanjša na 120 cm.
3.2.2 Površina S1, ki je namenjena stoječim potnikom (samo pri avtobusih razreda A, kjer je prevoz stoječih potnikov dovoljen), se izračuna tako, da se od površine S0 odštejejo naslednje površine:
3.2.2.1 površina vseh delov poda, kjer je naklon večji od 8%,
3.2.2.2 površina vseh predelov, ki stoječemu potniku niso dostopni, če so vsi sedeži zasedeni,
3.2.2.3 površina vseh predelov, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 190 cm, oziroma del sredinskega hodnika nad zadnjo osjo ali za njo in sosednjih delov, kjer je svetla višina manjša od 180 cm (oprijemno drogovje se tu ne upošteva),
3.2.2.4 področje pred navpično ravnino, ki poteka skozi sredino sedežne blazine voznikovega sedeža (v najbolj nazaj pomaknjeni legi) in srednjo točko zunanjega ogledala, ki je nameščeno na nasprotni strani vozila glede na voznikov sedež, in
3.2.2.5 območje 30 cm pred vsakim sedežem;
3.2.2.6 vsak del površine poda (npr. kot ali rob), na katerega ni mogoče položiti dela pravokotnika z merama 40 cm x 30 cm;
3.2.2.7 vsak del površine poda, v katerega ni mogoče vrisati pravokotnika z merama 40 cm x 30 cm.
3.3 Število potniških mest
3.3.1 V vozilu je treba predvideti število sedežev (A), ki ustreza zahtevam točke 3.7.8 te odredbe. Pri avtobusih razreda A mora biti število A enako najmanj številu kvadratnih metrov površine, namenjene potnikom in posadki (S0), zaokroženem navzdol na naslednjo celo vrednost.
3.3.2 Skupno število potniških mest (N) se izračuna na naslednji način:
N ≤ A+ S(1)/S(sp) ≤ (MT-MV-B-BX)/Q
Pri avtobusih razreda B znaša S1 = 0
Vrednosti za Q in S(sp) so za različne razrede avtobusov podane v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Razred Q (kg) S(sp) (m2/potnik)
Masa enega potnika Potrebna površina za enega
stoječega potnika
----------------------------------------------------------------
A 68 0,125
B 71* ni stoječih potnikov
----------------------------------------------------------------
* vključno 3 kg ročne prtljage
3.3.3 Če je vozilo obremenjeno z N potniki in B + BX kg prtljage, obremenitev posameznih osi in največja masa avtobusa ne smeta biti večji od dovoljenih vrednosti.
3.4 Trdnost nadgradnje avtobusa
Samo za avtobuse razreda B mora biti z računsko ali neko drugo primerno metodo dokazano, da je njihova nadgradnja tako trdna, da statično zdrži na strehi enakomerno porazdeljeno obremenitev, ki je enaka največji tehnično dovoljeni masi (MT).
3.5 Zaščita pred nevarnostjo požara
3.5.1 Motorni prostor
3.5.1.1 V motornem prostoru se ne smejo uporabljati lahko vnetljive snovi za dušenje zvoka, ki bi se lahko napojile z gorivom ali mazivom, razen če so prekrite z neprepustnim slojem.
3.5.1.2 S primernim oblikovanjem motornega prostora ali z namestitvijo iztočnih odprtin je treba poskrbeti, da se v motornem prostoru ne bi nabiralo gorivo ali mazivo.
3.5.1.3 Motorni prostor in vse druge vire toplote (tudi retarder, če je vgrajen), razen toplovodnih naprav za gretje potniškega prostora, je treba ločiti od ostalega dela vozila z zaščitnim zaslonom iz materiala, odpornega proti vročini. Grelne naprave, ki ne delujejo na toplo vodo, so lahko nameščene v potniškem prostoru, če so ločene od prostora in zaprte z materialom, ki je odporen proti temperaturi, ki jo povzroča naprava, in ne oddaja strupenih plinov, in so tako nameščene, da potniki ne morejo priti v dotik z vročo površino.
3.5.2 Odprtine za natakanje goriva
3.5.2.1 Odprtine za natakanje goriva so lahko dostopne samo z zunanje strani vozila.
3.5.2.2 Nalivno grlo posode za gorivo ne sme biti pod odprtino vrat, ne sme se nahajati v potniškem prostoru ali prostoru za voznika in mora biti nameščeno tako, da pri natakanju gorivo ne more priti v stik z motorjem ali izpušno napravo.
3.5.2.3 Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali odprtine za odzračevanje, tudi če se posoda za gorivo zavrti za 180° okrog svoje vzdolžne osi. V tem primeru je rahlo puščanje goriva sicer dovoljeno, če ni večje od 30 g/min. Če je vozilo opremljeno z več med seboj povezanimi posodami za gorivo, mora tlak med preskusom ustrezati tlaku ob najbolj neugodni razporeditvi posod za gorivo.
3.5.2.4 Če se nalivno grlo posode za gorivo nahaja na boku vozila, pokrov v zaprti legi ne sme štrleti iznad okoliških delov karoserije.
3.5.2.5 Pokrov nalivnega grla mora biti izdelan tako, da ga ni mogoče nehote odpreti.
3.5.3 Posoda za gorivo
3.5.3.1 Vse posode za gorivo morajo biti dobro pritrjene in tako nameščene, da je posoda pri morebitnem trčenju zaščitena z nadgradnjo vozila. Noben del posode za gorivo se ne sme nahajati manj kot 60 cm od prednjega dela oziroma manj kot 30 cm od zadnjega roba vozila, razen v primeru, če vozilo zadostno ustreza zahtevam pravilnika ECE R 34 glede udarca s sprednje oziroma z zadnje strani. V bližini posode za gorivo ne sme biti nobenih ostrih in štrlečih delov.
3.5.3.2 Noben del posode za gorivo ne sme štrleti izven nadgradnje vozila.
3.5.3.3 Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.
3.5.3.4 Vsak nadtlak v odnosu na obratovalni tlak se mora s pomočjo primernih naprav (odzračevalne odprtine, nadtlačni ventili in podobno) takoj izravnati. Odzračevalne odprtine morajo biti izvedene tako, da je izključena vsaka nevarnost požara.
3.5.3.5 Vse posode za gorivo je treba preskusiti z notranjim nadtlakom. Preskus se opravi na izdelani posodi za gorivo s serijskim nalivnim grlom in pokrovom. Posoda za gorivo se popolnoma napolni z vodo, vsi priključki, ki vodijo navzven, se zaprejo in skozi priključek za dovod goriva k motorju se povečuje tlak do vrednosti nadtlaka, ki ustreza dvojni višini obratovalnega nadtlaka, vendar najmanj 0,3 bara. Ta nadtlak je treba vzdrževati eno minuto. Med tem časom se ne sme pojaviti nobena razpoka v steni posode za gorivo niti puščanje vsebine. Trajne deformacije so dovoljene.
3.5.4 Naprava za oskrbo z gorivom
3.5.4.1 V prostoru za voznika oziroma potnike ne sme biti nameščen noben del, ki služi za oskrbo vozila z gorivom.
3.5.4.2 Napeljava za gorivo in vsi drugi deli naprave za dovod goriva v motor morajo biti na vozilu nameščeni tako, da imajo vso razumno možno zaščito.
3.5.4.3 Deli napeljave za gorivo ne smejo biti izpostavljeni čezmernim obremenitvam zaradi zvijanja, upogibanja ali vibracij nadgradnje vozila ali pa motorja.
3.5.4.4 Povezave gibljivih cevi s togimi deli naprave za oskrbo z gorivom morajo biti izvedene tako, da ob delovnih pogojih delovanja vozila ostanejo tesne kljub staranju, zvijanju, upogibanju in vibracijam karoserije ali motorja.
3.5.4.5 Gorivo, ki bi lahko iztekalo iz kateregakoli dela naprave za oskrbo z gorivom, mora prosto odtekati na tla (cestišče), vendar ne sme v nobenem primeru priti v stik z izpušno napravo.
3.5.5 Varnostno stikalo (če je vgrajeno)
Zaradi zmanjšanja nevarnosti požara po zaustavitvi vozila je lahko nameščeno posebno varnostno stikalo, ki mora imeti naslednje lastnosti:
3.5.5.1 nameščeno mora biti tako, da ga voznik lahko doseže s svojega sedeža;
3.5.5.2 biti mora razločno označeno in opremljeno z zaščitnim pokrovom ali neko podobno napravo, ki preprečuje nehoteno vključitev. V neposredni bližini stikala mora biti ploščica z jasnim navodilom za uporabo, npr. “Odstraniti pokrov in ročico potisniti navzdol! Uporabiti samo pri stoječem vozilu!”.
3.5.5.3 Z vključitvijo stikala je treba doseči sočasno:
3.5.5.3.1 hitri odklop motorja;
3.5.5.3.2 aktiviranje glavnega stikala za odklop akumulatorjev, ki mora biti nameščeno čim bližje akumulatorjem in ki odklopi najmanj en pol akumulatorja od ostalega dela električne napeljave; to ne velja za tokokrog, ki napaja funkcijo po točki 3.5.5.3.3 te odredbe, in tokokroge ki so namenjeni za neprekinjeno delovanje tahografa in drugih naprav, katerih nenadni odklop bi lahko povzročil večjo nevarnost. Take naprave so npr.:
3.5.5.3.2.1 zasilna notranja razsvetljava,
3.5.5.3.2.2 odvzem toplote za pomožne grelne naprave,
3.5.5.3.2.3 centralno elektronsko zaklepanje vrat;
3.5.5.3.2.4 vklop varnostnih utripalk.
3.5.5.4 Poleg varnostnega stikala so lahko nameščene tudi druge naprave, ki opravljajo funkcije iz točke 3.4.5.3 te odredbe, vendar ne smejo vplivati na delovanje varnostnega stikala.
3.5.6 Električna oprema in kabli
3.5.6.1 Vsi kabli morajo biti dobro izolirani. Kabli in druga električna oprema morajo biti odporni proti vplivom temperature in vlage, ki so jim izpostavljeni. Posebno pozornost je treba posvetiti odpornosti proti temperaturam, olju in param v motornem prostoru.
3.5.6.2 Noben kabel ne sme biti izpostavljen močnejšemu toku od tistega, za katerega je bil predviden, ob upoštevanju najvišje temperature okolja in načina položitve.
3.5.6.3 Vsi tokokrogi morajo biti opremljeni z varovalkami ali prekinjevalci tokokrogov, razen kabla za polnjenje akumulatorja in kabla za maso ter tistih tokokrogov, ki napajajo zaganjalnik, vžig, žarilne svečke in napravo za zaustavitev motorja. Tokokrogi, ki napajajo naprave z majhno porabo energije, so lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjevalcem, če nazivni tok ne presega 16 A.
3.5.6.4 Vsi kabli morajo biti dobro zaščiteni in tako varno položeni, da se ne morejo poškodovati (prekinitev, obraba, drgnjenje).
3.5.7 Akumulatorji
3.5.7.1 Vsi akumulatorji morajo biti dostopni in dobro pritrjeni.
3.5.7.2 Akumulatorji morajo biti nameščeni izven prostora za voznika in potnike in na mestu, ki je dobro prezračevano z zunanje strani.
3.5.8 Gasilni aparati in omarice za prvo pomoč
3.5.8.1 V vozilu morajo biti predvideni prostori za enega ali več gasilnih aparatov. En gasilni aparat mora biti nameščen v neposredni bližini voznika. Vsak gasilni aparat mora biti 8A ali 21B po standardu CEN EN 3 – 1. del oziroma po nekem enakovrednem nacionalnem standardu.
3.5.8.2 V vozilu morajo biti predvideni prostori za eno ali več omaric za prvo pomoč. Prostor za omarico prve pomoči mora imeti najmanj prostornino 7 dm3 in najmanjša mera sme znašati 80 mm.
3.5.8.3 Gasilni aparati in pribor za prvo pomoč morajo biti zaščiteni pred krajo ali namerno poškodbo (npr. v omarici s ključavnico oziroma za steklom) pod pogojem, da je nahajališče teh jasno označeno ter so predvidena sredstva, da lahko osebje ali potniki v primeru potrebe te predmete takoj izvlečejo in uporabijo.
3.5.9 Materiali
3.5.9.1 Uporaba gorljivih materialov v oddaljenosti manj kot 100 mm od izpušne cevi ni dopustna, razen če je tak material dobro zaščiten.
3.6 Izhodi
3.6.1 Število
3.6.1.1 Vsako vozilo mora imeti najmanj dvoje vrat, to je ena delovna in ena zasilna vrata ali pa dvoje delovnih vrat.
3.6.1.2 V smislu tega predpisa se štejejo vrata, ki se odpirajo s tujo pomočjo, za izhod samo, če jih je mogoče, kadar je to potrebno, odpreti z roko po enkratnem aktiviranju naprave iz točke 3.6.5.1 te odredbe.
3.6.1.3 Najmanjše število izhodov v sili mora biti tako, da je skupno število izhodov in zasilnih loput naslednje:
----------------------------------------------------------------
Število Najmanjše Število zasilnih loput,
potnikov število ki štejejo za zasilni izhodi
izhodov dovoljeno zahtevano
----------------------------------------------------------------
≤16 3 1
>16 4 1
----------------------------------------------------------------
3.6.1.4 Če prostor za voznika ni povezan s prostorom za potnike, mora imeti vozilo dva izhoda, ki se ne smeta nahajati na isti strani vozila. Če je eden od teh izhodov okno, mora ustrezati predpisom za zasilni izhod v oknu iz točk 3.6.3.1, 3.6.8.1 in 3.6.8.2 te odredbe.
3.6.1.5 Dvojna delovna vrata se štejejo za dvoje vrat, dvojno okno pa za dvoje zasilnih izhodov v oknu.
3.6.2 Razmestitev izhodov
3.6.2.1 Delovna vrata morajo biti na desni strani vozila oziroma v zadnji steni vozila.
3.6.2.2 Izhodi morajo biti razporejeni tako, da je najmanj en izhod na vsaki strani vozila.
3.6.2.3 Na prednji in zadnji polovici potniškega prostora se mora nahajati najmanj po en izhod.
3.6.2.4 Najmanj en izhod mora biti nameščen ali na prednji ali na zadnji steni vozila, razen v primeru, da je na strehi loputa, ki služi kot zasilni izhod.
3.6.2.5 Če prostor, predviden za voznika in poleg njega sedeče potnike, ni primerno povezan s potniškim prostorom
3.6.2.5.1 mora biti v potniškem prostoru toliko izhodov, kot to zahtevajo točka 3.6.1 glede števila in točke 3.6.2.1, 3.6.2.2 in 3.6.2.3 te odredbe glede razporeditve;
3.6.2.5.2 se lahko štejejo voznikova vrata za zasilni izhod za potnike, ki sedijo poleg voznika, samo v primeru, da voznikov sedež, volan, pokrov motorja, menjalna ročica in ročica ročne zavore ne predstavljajo prevelike ovire. Za potnike predvidena delovna vrata se morajo nahajati na nasprotni strani od voznikovih vrat in služijo kot zasilni izhod za voznika.
3.6.2.5.3 za vrata po točki 3.6.2.4.2 te odredbe ne veljajo zahteve točk 3.6.3, 3.7.1, 3.7.2, 3.7.7 in 3.10.1 te odredbe.
3.6.3 Najmanjše mere izhodov
3.6.3.1 Različne vrste in oblike izhodov morajo imeti naslednje najmanjše mere (v cm):
-----------------------------------------------------------------
Odprtina Mere Opombe
-----------------------------------------------------------------
Delovna vstopna višina ta vstopna višina delovnih vrat
vrata razred A 165 (150 cm) je navpična razdalja med
razred B 150 zgornjo površino spodnje stopnice
in sredino svetle odprtina vrat
-----------------------------------------------------------------
višina višina odpiranja delovnih vrat mora
odpiranja biti tako velika, da omogoča prost
(svetla prehod dvodelnega preskusnega telesa
višina (točka 3.7.1.1 te odredbe). Višina je
lahko v obeh zgornjih vogalih
zmanjšana z zaokrožitvijo s polmerom
največ 15 cm
-----------------------------------------------------------------
širina pri vozilih razreda B, kjer je svetla
(svetla) višina delovnih vrat med 140 in 150
enojna cm, mora svetla širina enojnih vrat
vrata 65 znašati najmanj 75 cm. Svetla širina
dvojna delovnih vrat je lahko manjša za 10
vrata 120 cm, če se meritev opravi v višini
ročajev, oziroma za 25 cm, če to
zahteva kolotek ali naprava za
daljinsko odpiranje vrat
-----------------------------------------------------------------
Zasilna višina svetla širina je lahko na delu, kjer
vrata (svetla) to zahteva kolotek, zmanjšan na 30
125 širina cm, če na najmanj 40 cm višine vrat
(svetla) 55 nad najnižjo točko odprtine vrat
svetla širina znaša 55 cm. Višina je
lahko v obeh zgornjih vogalih
zmanjšana z zaokrožitvijo s polmerom
15 cm
-----------------------------------------------------------------
Zasilni površina v odprtino mora biti mogoče včrtati
izhod odprtine pravokotnik z višino 50cm in širino
v oknu 4.000 cm2 70cm.
Če proizvajalec ni predvidel
zasilnega izhoda v oknu zadnje stene,
ki ustreza zgoraj navedenim meram,
mora zasilni izhod v zadnji steni
imeti take mere, da je v odprtino
mogoče včrtati pravokotnik višine
35cm in širine 155cm, pri tem pa so
vogali lahko zaokroženi polmerom
največ 25cm.
-----------------------------------------------------------------
Zasilni površina v odprtino mora biti mogoče včrtati
izhod odprtine pravokotnik z višino 50cm in širino
skozi 4.000cm2 70cm
loputo
v strehi
-----------------------------------------------------------------
3.6.3.2 Vozilo, za katerega se uporablja določilo točke 3.7.1.9 te odredbe mora ustrezati zahtevam točke 3.6.3.1 te odredbe glede zasilnih izhodov v oknih oziroma strešnih loputah, glede delovnih in zasilnih vrat pa veljajo naslednje mere [cm]:
-----------------------------------------------------------------
Delovna višina Ta mera je lahko v vogalih zmanjšana
vrata odpiranja z zaokrožitvijo s polmerom največ
(svetla 15 cm
višina) 110
-----------------------------------------------------
širina Ta mera je lahko v vogalih odprtine
(svetla) zmanjšana z zaokrožitvijo s
enojna polmerom največ 25 cm. Svetla širina
vrata 65 delovnih vrat je lahko manjša za 10
dvojna cm, če se meritev opravi v višini
vrata 120 ročajev, oziroma za 25 cm, če to
zahteva kolotek ali naprava za
daljinsko odpiranje vrat
-----------------------------------------------------------------
Zasilna višina svetla širina je lahko na delu, kjer
vrata (svetla) to zahteva kolotek, zmanjšana na 30
110 cm, če na najmanj 40 cm višine vrat
širina nad najnižjo točko odprtine vrat
(svetla) svetla širina znaša 55 cm. Višina je
55 lahko v obeh zgornjih vogalih
zmanjšana z zaokrožitvijo s polmerom
največ 15 cm
-----------------------------------------------------------------
3.6.4 Tehnični predpisi za vsa delovna vrata
3.6.4.1 Delovna vrata se morajo tako z notranje kot tudi z zunanje strani odpirati z lahkoto takrat, ko vozilo stoji (ni pa nujno med vožnjo). Ta predpis ne izključuje možnosti, da se vrata z zunanje strani zapahnejo, če jih je kljub temu mogoče odpreti z notranje strani.
3.6.4.2 Pri neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni podlagi, se naprava za odpiranje vrat z zunanje strani ne sme nahajati višje od 180 cm nad tlemi.
3.6.4.3 Enojna vrata z ročnim odpiranjem, ki se odpirajo navzven preko zunanjega obrisa karoserije, morajo biti s tečaji ali v vrtiščih tako obešena, da se v primeru, ko se v odprti legi pri vožnji vozila naprej zadenejo ob trden predmet, lahko zaprejo.
3.5.4.4 Če so vrata opremljena z zaskočno ključavnico, mora imeti ta dve zaskočni stopnji.
3.5.4.5 Na notranji strani vrat ne sme biti nobene priprave za pokrivanje stopnic, ko so vrata zaprta.
3.5.4.6 Če ni mogoč neposreden pregled, morajo biti nameščene optične ali druge naprave, ki omogočajo vozniku, da lahko s svojega sedeža opazi, če se potnik nahaja v neposredni bližini nesamodejnih vrat, in to znotraj ali zunaj vozila.
3.6.4.7 Vsaka vrata, ki se odpirajo navznoter, morajo biti izvedena tako, da pri svojem gibanju ne morejo poškodovati potnikov. Po potrebi morajo biti nameščene posebne varovalne naprave.
3.6.4.8 Če se delovna vrata nahajajo v bližini vrat toaletnega prostora ali vrat v neki drug notranji prostor, morajo biti zaščitena pred nehotenim odpiranjem. To pa ne velja, če se delovna vrata med vožnjo s hitrostjo, večjo od 5 km/h, samodejno zapahnejo.
3.6.4.9 Pri delovnih vratih, ki se nahajajo v zadnji steni, se krila vrat ne smejo odpreti več kot 110° in ne manj kot 85° in v tej legi se morajo samodejno zaskočiti. To pa ne izključuje možnosti, da ob potrebi, če je to varno, vratna krila odpremo tudi preko tega kota, celo do 270°.
3.6.5 Dodatne tehnične predpise za delovna vrata vsebujejo določila točk 5.6.5 in 5.6.6 pravilnika ECE 52.01.
3.6.7 Tehnični predpisi za zasilna vrata
3.6.7.1 Ko vozilo miruje, se morajo zasilna vrata z lahkoto odpirati tako z notranje kot tudi z zunanje strani. Ta predpis ne izključuje možnosti, da se vrata z zunanje strani zapahnejo, če jih je kljub temu s pomočjo normalnega mehanizma za odpiranje mogoče odpreti z notranje strani.
3.6.7.2 Zasilna vrata ne smejo biti izvedena niti kot vrata z odpiranjem s pomočjo tuje sile niti kot drsna vrata. Če se izkaže, da je drsna vrata mogoče odpreti brez uporabe orodja tudi po čelnem trku, skladno s pravilnikom ECE R 33, jih lahko upoštevamo kot zasilna vrata.
3.6.7.3 Pri neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni podlagi, se ročaj za odpiranje vrat z zunanje strani ne sme nahajati višje kot 180 cm nad tlemi.
3.6.7.4 Zasilna vrata, ki so pritrjena na tečajih v bočnih stenah vozila, morajo biti nasajena na prednjem delu vrat in se morajo odpirati navzven. Trakovi, verige ali druge priprave za omejevanje kota odpiranja vrat so dovoljeni, če ne preprečujejo, da se vrata odprejo za najmanj 100° in da ostanejo odprta v tej legi. Če so merilna vrata tako izvedena, da omogočajo prost prehod merilne šablone za zasilna vrata, se kot 100° ne upošteva.
3.6.7.5 Če se zasilna vrata nahajajo v bližini vrat toaletnega prostora ali vrat v neki drug notranji prostor, morajo biti zaščitena pred nehotenim odpiranjem. To pa ne velja, če se zasilna vrata med vožnjo s hitrostjo, večjo od 5 km/h, samodejno zapahnejo.
3.6.7.6 Delovna vrata voznika se ne štejejo za zasilna vrata za potnike, če niso lahko dostopna in bi se morali potniki riniti med volanom in vozniškim sedežem, da bi jih dosegli.
3.6.7.7 Vsa zasilna vrata, ki niso dobro vidna z voznikovega sedeža, morajo biti opremljena z zvočno opozorilno napravo, ki opozarja voznika, če niso popolnoma zaprta. Ta naprava se ne sme izključiti s samim zapiranjem krila vrat, ampak samo z zapiranjem zapaha vrat.
3.6.8 Tehnični predpisi za zasilni izhod v oknu
3.6.8.1 Vsako okno, predvideno za zasilni izhod, ki je pritrjeno s tečaji, se mora odpirati navzven.
3.6.8.2 Vsako okno, predvideno za zasilni izhod:
3.6.8.2.1 se mora z lahkoto namerno odpreti s primerno pripravo z notranje oziroma zunanje strani
3.6.8.2.2 ali pa mora biti izdelano iz varnostnega stekla, ki ga je mogoče lahko razbiti. To pomeni, da ne sme biti izdelano iz lepljenega stekla ali plastike.
3.6.8.3 Okna, predvidena za zasilni izhod, ki se dajo zapahniti z zunanje strani, morajo biti izvedena tako, da jih je vedno mogoče odpreti z notranje strani.
3.6.8.4 Okno, predvideno za zasilni izhod, ki je opremljeno z vodoravnim šarnirjem na zgornji strani, mora imeti posebno pripravo, ki drži okno v odprti legi. Okna, predvidena za zasilni izhod, se morajo odpirati navzven.
3.6.8.5 Razdalja med spodnjim robom okna, predvidenega za zasilni izhod v bočni steni vozila, in podom vozila neposredno pod oknom ne sme biti pri oknu, ki je pritrjeno na tečajih, večja od 100 cm in manjša od 65 cm v primeru, da je okno pritrjeno s tečaji oziroma 50 cm, če je to okno predvideno za razbitje.
V primeru okna, ki je pritrjeno na tečajih, je višina spodnjega roba tudi zmanjšana na 50 cm, če je okno do višine 65 cm opremljeno z varnostno pripravo, ki preprečuje morebiten izpad potnika iz vozila. V takem primeru mora imeti okno nad omenjeno varnostno pripravo najmanj take mere, kot so predpisane za zasilni izhod v oknu.
3.6.8.6 Vsa okna, predvidena za zasilni izhod, ki so pritrjena s tečaji in ki niso dobro vidna z voznikovega sedeža, morajo biti opremljena z zvočno opozorilno napravo, ki opozarja voznika, kadar niso popolnoma zaprta. Ta naprava se ne sme izključiti s samim premikanjem okna, ampak samo z zaprtjem zapaha okna.
3.6.9 Tehnični predpisi za zasilni izhod v strešni loputi
3.6.9.1 Strešne lopute, predvidene za zasilni izhod, morajo biti nameščene tako, da dostop do njih ni oviran niti z notranje niti z zunanje strani. Lopute, ki so prirejene tako, da se izvržejo, morajo imeti učinkovito zaščito pred nehotenim odpiranjem.
3.6.9.2 Strešne lopute, predvidene za zasilni izhod, se morajo z lahkoto odpirati tako zunanje kot tudi z notranje strani. Ta predpis ne izključuje možnosti, da se lopute zaradi parkiranja vozila zapahnejo, če jih je kljub temu mogoče s pomočjo normalnega mehanizma za odpiranje odpreti z notranje strani.
3.6.10 Tehnični predpisi za zložljive stopnice
Če so na vozilu vgrajene zložljive stopnice, morajo ustrezati naslednjim pogojem:
3.6.10.1 Če se zložljive stopnice premikajo s pomočjo tuje sile, mora biti njihovo delovanje sinhronizirano z delovanjem ustreznih delovnih ali zasilnih vrat.
3.6.10.2 Pri zaprtih vratih ne sme noben del stopnice štrleti za več kot 10 mm iz obrisa okoliškega dela nadgradnje.
3.6.10.3 Pri odprtih vratih in iztegnjeni stopnici mora površina stopnice ustrezati zahtevam točke 3.7.7 te odredbe.
3.6.10.4 Pri iztegnjeni stopnici, ki se ne premika ročno, mora biti preprečeno premikanje vozila s pomočjo lastnega pogona. Pri stopnici, ki se premika ročno, pa mora poseben zvočni ali svetlobni signal opozoriti voznika, da stopnica ni popolnoma uvlečena.
3.6.10.5 Dokler se vozilo premika, ne sme biti mogoče premakniti zložljive stopnice v iztegnjeno lego. V primeru, da mehanizem za premikanje stopnice odpove, se mora stopnica sklopiti in ostati v taki legi. Tak primer ali pa poškodba same stopnice ne sme vplivati na normalno odpiranje vrat.
3.6.10.6 Če stoji potnik na iztegnjeni stopnici, ne sme biti mogoče zapreti vrat pri tej stopnici. Izpolnjevanje tega določila se preveri tako, da se na sredino iztegnjene stopnice postavi utež z maso 15 kg, kar ustreza teži majhnega otroka. Ta zahteva pa ne velja za vrata v neposrednem vidnem polju voznika.
3.6.10.7 Premikanje zložljive stopnice ne sme ogroziti potnikov ali oseb, ki stojijo na postaji.
3.6.10.8 Vsi naprej in nazaj usmerjeni vogali zložljive stopnice morajo biti zaokroženi s polmerom, ki ni manjši od 5 mm, vsi robovi pa morajo biti zaokroženi s polmerom najmanj 2,5 mm.
3.6.10.9 Pri odprtih vratih mora ostati zložljiva stopnica trdno v svoji iztegnjeni legi. Pri obremenitvi 136 kg na sredini enojne stopnice in 272 kg na sredini dvojne stopnice, ne sme biti upogib kateregakoli dela stopnice večji kot 10 mm.
3.6.11 Napisi
3.6.11.1 Vsak zasilni izhod mora biti z notranje in zunanje strani vozila označen z napisom: “Zasilni izhod”.
3.6.11.2 Vse naprave za zasilno odpiranje delovnih vrat kot tudi za odpiranje zasilnih izhodov morajo biti označene z notranje in zunanje strani vozila s posebnim simbolom ali napisom.
3.6.11.3 Na vseh napravah za zasilno odpiranje izhodov ali v njihovi neposredni bližini mora biti jasno navodilo za uporabo.
3.6.11.4 Napisi iz točk od 3.5.11.1 do 3.5.11.3 te odredbe morajo biti v slovenskem jeziku.
3.7 Notranja oprema
3.7.1 Dostop do delovnih vrat (skica 1 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.1.1 Prazen prostor, ki se od stranske stene vozila, v kateri so nameščena delovna vrata, razteza v notranjost vozila, mora omogočati prost prehod pravokotnega preskusnega telesa z debelino 10 cm, širino 40 cm in višino 70 cm nad tlemi, na katerega je postavljeno drugo preskusno telo z isto debelino in naslednjimi merami:
– vozila razreda A: širina 55 cm in višina 95 cm;
– vozila razreda B: širina 55 cm in višina 70 cm.
Širina zgornjega dela je lahko zmanjšana zgoraj na 40 cm, če od te širine poteka prehod na polno širino pod kotom največ 30°.
Oba dela preskusnega telesa morata biti v isti ravnini. Medsebojni bočni zamik obeh delov je dovoljen le, če je ta zamik ves čas preskusa v isto smer.
Dvodelno preskusno telo je treba med premikanjem iz izhodiščnega položaja do točke, kjer se dotakne prve stopnice, držati vzporedno z odprtino vrat. Izhodiščno lego določa točka, kjer se proti notranjosti vozila obrnjena ploskev preskusnega telesa dotika tangente zunanje odprtine vrat. Nato je treba preskusno telo držati pravokotno na predvideno pot uporabnika prehoda (potnika).
3.7.1.2 Alternativno se lahko uporabi vmesni kos trapezne oblike z višino 50 cm, ki predstavlja prehod širine spodnjega dela v zgornji del preskusnega telesa. Pri tem pa mora biti skupna višina zgornjega pravokotnega dela skupaj s trapeznim prehodnim delom 95 cm.
3.7.1.3 Potem ko se os dvodelnega preskusnega telesa premakne za 30 cm iz svoje izhodiščne lege in se dotika površine stopnice, ga je treba obdržati v tej legi.
3.7.1.4 Valjasto preskusno telo (skica 3 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01), ki služi za kontrolo prostega prostora prehoda, je treba premakniti iz prehoda v smeri verjetnega pomikanja izstopajočega potnika do lege, kjer njegova srednja os doseže zgornji rob zgornje stopnice oziroma dokler se ravnina, ki poteka tangencialno na zgornji del valja, ne dotakne dvodelnega preskusnega telesa – odvisno od tega, kaj se zgodi prej – in nato držati v tej legi (skica 17 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01).
3.7.1.5 Med valjastim preskusnim telesom v legi po točki 3.7.1.4 te odredbe in dvodelnim preskusnim telesom v legi po točki 3.7.1.3 te odredbe mora biti prazen prostor, katerega spodnja in zgornja meja sta naznačeni v skici 17 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01. Ta prostor mora biti oblikovan tako, da dopušča prost prehod posebnega preskusnega telesa (v navpični legi), katerega debelina je največ 2 cm, zunanja oblika pa ustreza obrisu valjastega preskusnega telesa (točka 3.7.5.1 te odredbe). To posebno preskusno telo je treba premikati od zgornje lege, kjer se tangencialno dotika valjastega preskusnega telesa, v smeri verjetnega gibanja izstopajočega potnika, dokler se ne dotakne dvodelnega preskusnega telesa, ki stoji na spodnji stopnici. Spodnji del posebnega preskusnega telesa se mora pri tem gibati po namišljeni črti, ki povezuje zgornje robove vseh stopnic (skica 17 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01).
3.7.1.6 Potreben prosti prostor za premikanje dvodelnega preskusnega telesa ne sme vključevati prostora, ki se nahaja 30 cm pred neobremenjeno sedežno blazino sedeža pa do najvišje točke blazine.
3.7.1.7 Preklopni sedeži morajo biti pri določanju tega prostora v položaju uporabe sedeža.
3.7.1.8 Za osebje namenjen preklopni sedež lahko v položaju uporabe zapre dostop do enih delovnih vrat, če:
3.7.1.8.1 je v vozilu samem in tudi v homologacijskem dokumentu jasno napisano, da je ta sedež namenjen izključno spremnemu osebju avtobusa;
3.7.1.8.2 se sedež, ko ni v uporabi, samodejno preklopi v lego, ko so pogoji iz točke 3.7.1.1 ali 3.7.1.2 in točk od 3.7.1.3 do 3.7.1.5 te odredbe izpolnjeni;
3.7.1.8.3 ta vrata ne štejejo za predpisan izhod v smislu točke 3.6.1.3 te odredbe;
3.7.8.1.4 je sedež opremljen s samodejnim varnostnim pasom in
3.7.8.1.5 če noben del tega sedeža v položaju uporabe ali pa v sklopljenem položaju ne štrli preko navpične ravnine, ki poteka skozi srednjo točko sedežne blazine voznikovega sedeža v njegovi najbolj nazaj pomaknjeni legi in sredino zunanjega ogledala, nameščenega na bočni steni vozila, ki je nasprotna voznikovemu sedežu.
3.7.1.9 Mere delovnih in zasilnih vrat, navedenih v točki 3.6.3.1 te odredbe, in zahteve točk 3.7.1.1 do 3.7.1.7, 3.7.2.3 do 3.7.5.1 in 3.7.5.8 te odredbe se ne uporabljajo za vozila razreda B, katerih masa ne presega 3,5 ton in imajo do 12 potniških sedežev, če ima vsak sedež neoviran dostop do vsaj dvoje vrat.
3.7.1.10 Prehod vrat in pot do njega šteje za neovirano, če je:
3.7.1.10.1 zagotovljen prazen prostor s širino najmanj 22 cm v katerikoli točki in najmanj 55 cm na katerikoli točki, ki je več kot 50 cm nad podom oziroma stopnico, merjeno v smeri, ki je vzporedna z vzdolžno osjo vozila (skica 19 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01);
3.7.1.10.2 zagotovljen prazen prostor širine najmanj 30 cm v katerikoli točki in najmanj 55 cm na katerikoli točki, ki je več kot 120 cm nad podom oziroma stopnico ali manj kot 30 cm pod stropom, merjeno v smeri, ki je pravokotna na vzdolžno os vozila (skica 20 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01).
3.7.2 Dostop do zasilnih vrat (skica 2 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01)
3.7.2.1 Prazen prostor med prehodom in odprtino zasilnih vrat mora omogočati premikanje preskusnega telesa v pokončni (navpični) legi. Preskusno telo sestavlja dvodelen valj, ki ima spodaj do višine 70 cm nad podom premer 30 cm, naprej do skupne višine 140 cm pa premer 55 cm.
3.7.2.2 Osnovna ploskev spodnjega valja mora ležati v projekciji zgornjega valja.
3.7.2.3 Če se vzdolž prehoda nahajajo preklopni sedeži, morajo biti pri preskusu ti v položaju uporabe.
3.7.2.4 Da se voznikova vrata lahko štejejo za zasilna vrata za glavni potniški prostor, morajo:
3.7.2.4.1 ustrezati vsem zahtevam glede odprtine vrat in dostopnosti ali
3.7.2.4.2 ustrezati zahtevam glede mer zasilnih vrat v točki 3.6.3.1 te odredbe, izpolnjevati pogoje točke 3.6.2.5.2 te odredbe in izključena mora biti vsaka možnost, da bi bila med voznikovim sedežem in voznikovimi vrati kakšna ovira.
3.7.2.5 Če se nahajajo vrata nasproti voznikovih vrat, je treba zahteve točke 3.7.2.4 te odredbe uporabiti tudi zanje, pod pogojem, da poleg voznika ni več kot en potniški sedež.
3.7.2.6 Pri vozilu, za katerega se uporablja točka 3.7.1.9 te odredbe, morajo biti dostopi do vrat v skladu s to točko.
3.7.3 Dostop do zasilnih izhodov v oknih
3.7.3.1 Skozi vsako okno, ki služi kot zasilni izhod, mora biti mogoče pomakniti preskusno telo, in sicer od sredinskega prehoda ven iz vozila.
3.7.3.2 Preskusno telo je treba premikati v smeri, ki bi jo v sili uporabil potnik v vozilu, ko bi hotel zapustiti vozilo. Preskusno telo je pri tem treba držati pravokotno na smer gibanja.
3.7.3.3 Kot preskusno telo se v tem primeru uporabi tanka plošča z merama 60 x 40 cm, katere vogali so zaokroženi s polmerom 20 cm. Pri zasilnem izhodu v zadnjem oknu pa preskusno telo lahko meri 140 x 35 cm, pri čemer so vogali zaokroženi s polmerom 17,5 cm.
3.7.4 Dostop do zasilnih izhodov skozi strešno loputo
Zasilni izhod skozi strešno loputo se mora nahajati nad sedežem ali nekim drugim delom, ki omogoča vzpenjanje do zasilnega izhoda.
3.7.5 Prehodi (skica 3 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01)
3.7.5.1 V vozilih morajo biti prehodi tako dimenzionirani, da omogočajo prosto premikanje preskusnega telesa, ki ga sestavljata dva soosna valja, ki ju povezuje narobe obrnjen prisekani stožec z naslednjimi merami (v cm):
---------------------------------------------------------
Razred A Razred B
---------------------------------------------------------
Premer spodnjega valja 35 30
Višina spodnjega valja 90 90
Premer zgornjega valja 55* 45*
Višina zgornjega valja 50(40)** 30*
---------------------------------------------------------
Skupna višina 190(180)** 150
---------------------------------------------------------
* Premer zgornjega valja je lahko zmanjšan na 30 cm, če je zgornji rob posnet pod kotom do 30° (skica 3 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
**Višina zgornjega valja je lahko zmanjšana za 10 cm v vseh delih prehoda, ki se nahajajo za:
prečno navpično ravnino, postavljeno 1,5 m pred sredino zadnje osi vozila, in
prečno navpično ravnino, ki poteka skozi zadnji rob odprtine zadnjih delovnih vrat.
Preskusno telo se med preskusom lahko dotika ročajev in zank na oprijemnem drogovju in jih lahko tudi premika.
3.7.5.2 Vgradnja stopnic v sredinskem prehodu je dovoljena. Širina stopnice ne sme biti manjša od efektivne širine prehoda na zgornjem robu stopnice.
3.7.5.3 Zasilni sedeži, ki bi omogočali potnikom, da bi sedeli v prehodu, niso dovoljeni.
3.7.5.4 Pri vozilu, za katerega se uporablja točka 3.7.1.9 te odredbe, sredinski prehod ni nujen, pod pogojem, da so dostopi v skladu s to točko.
3.7.6 Naklon sredinskega prehoda
Naklon sredinskega prehoda ne sme prekoračiti:
8% pri avtobusih razreda A in
12,5% pri avtobusih razreda B.
3.7.7 Stopnice (skica 4 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01)
3.7.7.1 Vrednosti za največjo višino in najmanjšo globino stopnic za potnike pri delovnih in zasilnih vratih in v samem vozilu so (cm):
----------------------------------------------------------------
Razred A Razred B
----------------------------------------------------------------
Prva največja višina 36(1) 40(1)(2)
stopnica najmanjša globina 23 23
----------------------------------------------------------------
Naslednje največja višina 25(3) 35(4)
stopnice najmanjša višina 12 12
najmanjša globina 20 20
----------------------------------------------------------------
(1) 70 cm pri zasilnih vratih.
(2) 43 cm pri vozilu z izključno mehanskim vzmetenjem.
(3) Pri vratih za zadnjo osjo je višina stopnice lahko 30 cm.
(4) 25 cm v prehodih.
3.7.7.2 Višina stopnice se v smislu tega odstavka meri v sredini njene širine. Pri tem morajo proizvajalci vozil posebno pozornost posvetiti invalidnim in drugim osebam z oteženim gibanjem, tako da predvidijo kar najmanjšo možno višino stopnic.
3.7.7.3 Višina prve stopnice nad cestiščem se meri pri neobremenjenem vozilu, pri čemer mora tlak zraka v avtopnevmatikah ustrezati zahtevam proizvajalca za tehnično dovoljeno skupno maso vozila.
3.7.7.4 Če je stopnic več kot ena, lahko prva stopnica sega 10 cm v površino navpične projekcije druge stopnice, pri navpični projekciji na naslednjo spodaj ležečo stopnico pa mora ostati prosta površina z globino najmanj 20 cm (skica 4 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01).
3.7.7.5 Površina vsake stopnice mora biti najmanj 800 cm2.
3.7.8 Potniški sedeži
3.7.8.1 Nad vsakim sedežem mora biti najmanj 90 cm praznega prostora, merjeno od najvišje točke sedežne blazine. Ta prostor se mora raztezati prek celotne navpične projekcije sedežne površine in površine, predvidene za noge potnika.
3.7.8.1.1 V prostor nad površino iz točke 3.7.8.1 te odredbe sme štrleti samo:
3.7.8.1.2 naslon prednjega sedeža;
3.7.8.1.3 del konstrukcije avtobusa, če le-ta ne štrli izven trikotnika, katerega konica se nahaja na višini 65 cm nad podom avtobusa, 10 cm dolga osnovnica pa na robu zgornjega dela omenjenega prostora na tisti strani, ki je obrnjena k bočni steni vozila (skica 7 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01);
3.7.8.1.4 kanal za napeljave (npr. ogrevanje), če je njegov presek manjši od pravokotnika s širino 5 cm in višino 30 cm, ki stoji na podu avtobusa in meji na bočno steno vozila (skica 8 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01).
3.7.8.1.5 kolotek (skica 9 in 10 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01).
3.7.8.2 Mere sedežev (skici 12 in 13 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.8.2.1 Najmanjše mere sedeža, merjene od navpične ravnine, ki poteka skozi središčno točko tega sedeža (cm):
-----------------------------------------------------------------
Enojni širina blazine na obe strani 20
sedež -----------------------------------------------------
širina razpoložljivega prostora, merjena v 25
navpični ravnini, vzporedni z naslonom, v
višini med 27 in 65 cm nad neobremenjeno
sedežno blazino
-----------------------------------------------------------------
Sedežna širina merjene blazine za potnika na obe 20
klop za strani
dva ali -----------------------------------------------------
več širina razpoložljivega prostora, merjena v 22,5
potnikov navpični ravnini, vzporedni z naslonom, v
višini med 27 in 65 cm ned neobremenjeno
sedežno blazino
-----------------------------------------------------------------
3.7.8.2.2 V primeru sedežev ob steni vozila razpoložljivi prostor ne vključuje v svojem zgornjem delu trikotne površine široke 2 cm in visoke 10 cm (skica 13 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.8.3 Blazine sedežev (skica 14 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.8.3.1 Višina blazine neobremenjenega sedeža nad podom pod nogami potnika mora biti taka, da znaša razdalja med podom in vodoravno ravnino, ki se dotika prednjega zgornjega roba sedežne blazine, od 40 do 50 cm. Ta višina pa se nad kolotekom in nad pokrovom motorja lahko zmanjša do 35 cm.
3.7.8.3.2 Globina sedežne blazine mora biti najmanj 35 cm.
3.7.8.4 Razmik med sedeži (skica 15 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.8.4.1 Če so sedeži postavljeni v isto smer, mora biti vodoravna razdalja med prednjo stranjo naslona nekega sedeža in zadnjo stranjo naslona sedeža pred njim, merjena v višini nad zgornjo površino sedežne blazine in do višine 62 cm nad podom, najmanj 65 cm.
3.7.8.4.2 Vse meritve je treba opraviti v navpični ravnini, ki poteka skozi središčno točko vsakega sedeža. Pri tem mora biti sedež neobremenjen.
3.7.8.4.3 Pri sedežih, ki so obrnjeni eden proti drugemu, mora biti razdalja med obema prednjima stranema naslonov, merjena preko najvišjih točk sedežnih blazin, najmanj 130 cm.
3.7.8.5 Prostor za sedeče potnike (skica 16 dodatka št. 3 pravilnika ECE R 52.01)
3.7.8.5.1 Pred vsakim potniškim sedežem mora biti prazen prostor, katerega najmanjše mere prikazuje skica 16 dodatka št. 3 k pravilniku ECE R 52.01. V ta prostor lahko ob upoštevanju zahtev iz točke 3.7.8.4 te odredbe štrli naslon sedeža pred njim ali približno enako postavljena predelna stena. V tem prostoru se lahko nahajajo tudi noge sedeža, če je pri tem še dovolj prostora za noge potnika.
3.7.8.5.2 V tistem delu avtobusa, ki je najlažje dostopen, morata biti najmanj dva naprej ali nazaj obrnjena sedeža, posebej namenjena invalidnim potnikom, ki morata biti tudi ustrezno označena. Izvedena morata biti tako, da je pred njima dovolj prostora, in opremljena z oprijemali, ki olajšajo uporabo sedeža. Po možnosti naj bo s teh sedežev mogoča komunikacija z voznikom.
3.8 Notranja razsvetljava
3.8.1 Električna notranja razsvetljava mora biti predvidena za:
3.8.1.1 prostor za potnike;
3.8.1.2 stopnice;
3.8.1.3 dostop do izhodov;
3.8.1.4 vse napise v notranjosti in naprave za odpiranje izhodov v notranjosti vozila in
3.8.1.5 vse prostore, kjer se nahajajo kakršnekoli ovire.
3.9 Oprijemno drogovje in ročaji
3.9.1 Splošni predpisi
3.9.1.1 Oprijemno drogovje in ročaji morajo biti dovolj trdni.
3.9.1.2 Izvedeni in vgrajeni morajo biti tako, da niso nevarni potnikom.
3.9.1.3 Presek oprijemnega drogovja in ročajev mora biti tak, da jih potnik lahko prime in trdno drži. Vsak oprijemni drog mora imeti najmanj 10 cm proste oprijemne dolžine. Noben del premera ne sme biti manjši od 2 cm in ne večji od 4,5 cm, z izjemo ročajev na vratih in sedežih ter v primeru avtobusa razreda B tudi v prehodih. V tem primeru je najmanjša dovoljena mera premera oprijemnega droga 1,5 cm, če druge mere znašajo najmanj 2,5 cm.
3.9.1.4 Prazen prostor med ročajem in sosednjim togim delom karoserije mora biti najmanj 4 cm. Pri ročajih, ki so nameščeni na vratih ali sedežih in pri vozilih razreda B tudi v prehodih, je dovoljena najmanjša oddaljenost 3,5 cm.
3.9.1.5 Površina oprijemnega drogovja in ročajev ne sme drseti ter mora barvno izstopati.
3.9.2 Oprijemno drogovje in ročaji v avtobusih razreda A
3.9.2.1 Za vsak del poda vozila, ki je skladno s točko 3.2.2 te odredbe namenjen stoječim potnikom, mora biti na voljo dovolj oprijemnega drogovja in ročajev. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če se pri vsakem mogočem položaju preskusne priprave (skica 18 dodatka št. 5 pravilnika ECE 52.01) nahajata v dosegu roke najmanj dva ročaja ali droga. Preskusno pripravo je pri tem mogoče poljubno obračati okoli njene navpične osi.
3.9.2.2 Pri preskusu po točki 3.9.2.1 te odredbe se lahko upoštevajo samo tisto oprijemno drogovje in tisti ročaji, ki se nahajajo najmanj 80 cm in največ 190 cm nad podom vozila.
3.9.2.3 Za vsak prostor, ki ga lahko zavzame stoječ potnik, mora biti najmanj eno od obeh potrebnih oprijemal na višini, ki ni večja od 150 cm nad podom.
3.9.2.4 Prostori, ki jih lahko zavzamejo stoječi potniki in ki niso s sedeži ločeni od sten vozila, morajo biti opremljeni z vodoravnimi oprijemnimi drogovi, ki potekajo vzporedno s stenami vozila na višini med 80 in 150 cm.
3.9.3 Oprijemni drogovi in ročaji za delovna vrata
3.9.3.1 Odprtine vrat morajo biti na obeh straneh opremljene z ročaji in/ali oprijemnimi drogovi. Pri dvojnih vratih se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če obstaja sredinski ročaj ali oprijemni drog.
3.9.3.2 Oprijemni drogovi in/ali ročaji na delovnih vratih morajo biti nameščeni tako, da jih potnik, ki stoji na cestišču v neposredni bližini avtobusa ali na katerikoli stopnici, lahko prime. Oprijemne točke morajo biti na višini med 80 in 100 cm nad tlemi oziroma nad površino vsake stopnice, in merjeno vodoravno:
– oddaljene od zunanjega roba prve stopnice največ 40 cm proti notranjosti vozila v primeru, da potnik stoji na cestišču, oziroma
– v primeru, da potnik stoji na neki stopnici, ne odmaknjene od zunanjega roba te stopnice navzven in oddaljene proti notranjosti vozila za največ 60 cm od notranjega roba te stopnice.
3.9.4 Oprijemno drogovje in ročaji za invalidne potnike
3.9.4.1 Oprijemno drogovje in ročaji med delovnimi vrati in sedeži za invalidne potnike, opisani v točki 3.7.8.5.2 te odredbe, morajo biti izvedeni tako, da kar najbolj ustrezajo zahtevam potnikov, katerim so namenjeni.
3.10 Varovalne priprave pri stopnicah
3.10.1 Na mestih, kjer obstaja nevarnost, da bi ob močnem zaviranju sedeči potniki lahko padli naprej v stopnišče, mora biti nameščena varovalna priprava. Ta mora biti visoka najmanj 80 cm, merjeno od poda pod nogami potnika, in se mora raztezati od stene vozila proti notranjosti, in to najmanj 10 cm preko vzdolžne simetrale sedeža, na katerem sedi potnik, oziroma do najbolj notranjega roba stopnice, če je ta razdalja manjša od prej opisane.
3.11 Mreže za prtljago, zaščita voznika
3.11.1 Voznik mora biti zaščiten pred prtljago, ki bi ob močnem zaviranju lahko padla iz mrež za prtljago.
3.12 Pokrovi v podu vozila
3.12.1 Pokrovi v podu vozila morajo biti pritrjeni in zavarovani tako, da jih brez orodja ali ključev ni mogoče odpreti. Naprave za njihovo dviganje oziroma zavarovanje ne smejo štrleti iz ravnine poda za več kot 8 mm. Štrleči deli morajo biti zaobljeni.
3.13 Žarometi za vzvratno vožnjo
3.13.1 Vsa vozila z delovnimi vrati na zadnji steni vozila morajo biti opremljena z žarometi za vzvratno vožnjo, ki morajo biti nameščeni skladno s pravilnikom ECE R 48.
4 PRESKUŠANJE VOZIL GLEDE IZVEDBE NADGRADNJE
4.1 Preskušanje vozil glede izvedbe nadgradnje po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 52.01. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 52.01 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE IZVEDBE NADGRADNJE
5.1 Homologacija vozil glede izvedbe nadgradnje po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 52.01. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST
7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.00) – (Uradni list RS, št. 55/96).
7.2 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
7.2.1 Ta odredba se začne uporabljati 1. oktobra 1998 za nove tipe vozil,
7.2.2 za vozila, ki so do uveljavitve te odredbe že homologirana pa 1. oktobra 1999 za nova vozila in 1. oktobra 2001 za rabljena.
Št. 009-10/96-40
Ljubljana, dne 20. oktobra 1997.
dr. Lojze Marinček l. r.
Minister
za znanost in tehnologijo
