Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Tovorna motorna in priklopna vozila ter polpriklopniki morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba velja za bočno zaščito celotnih vozil kategorij* N2 in N3 ter O3 in O4. Ne velja pa za:
– sedlaste vlačilce,
– specialna priklopna vozila za prevoz zelo dolgih in nedeljivih predmetov, npr. raznih lesenih ali jeklenih nosilcev,
– specialna vozila, pri katerih iz praktičnih razlogov ni mogoče namestiti bočne zaščite.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošno
3.1.1 Vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 morajo biti izdelana in opremljena tako, da nezaščitenim udeležencem v prometu nudijo učinkovito zaščito pred morebitnim padcem s strani pod vozilo in pred tem, da bi jih zagrabila kolesa vozila. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena:
3.1.1.1 če je vozilo opremljeno s posebno bočno zaščito, ki ustreza predpisom iz točke 3.3 te odredbe, ali
3.1.1.2 če je vozilo na bočnih straneh izdelano in opremljeno tako, da se deli vozila zaradi njihove oblike in lastnosti lahko štejejo kot bočna zaščita. Seveda pa morajo ti deli v tem primeru ustrezati zahtevam iz točke 3.3 te odredbe.
3.2 Postavitev vozila za preskus
3.2.1 Za preskus skladnosti s tehničnimi predpisi iz točke 3.3 je treba postaviti vozilo, kot sledi:
– vozilo stoji na ravni in vodoravni podlagi,
– krmiljena kolesa so v legi za vožnjo naravnost,
– vozilo je neobremenjeno,
– polpriklopnik stoji na svojih oporah v čimbolj vodoravni legi.
3.3 Tehnični predpisi za bočno zaščito
3.3.1 Bočna zaščita ne sme povečati največje širine vozila in njen glavni del ne sme biti več kot 120 mm odmaknjen navznoter od zunanjega obrisa vozila. Pri določenih vozilih je lahko prednji del bočne zaščite skladno s točko 3.3.4.3 in 3.3.4.4 te odredbe zakrivljen navznoter. Zadnji konec bočne zaščite (najmanj zadnjih 250 mm) ne sme biti odmaknjen navznoter za več kot 30 mm od skrajnega zunanjega roba zadnjih koles (pri tem se ne upošteva razširitev avtopnevmatike na dotikališču s podlago).
3.3.2 Zunanja površina bočne zaščite mora biti gladka in mora potekati čimbolj zvezno od prednjega do zadnjega konca. Sosednji deli se lahko prekrivajo, če je prekritje obrnjeno nazaj ali navzdol. Če zadnji del ne štrli bolj navzven od prednjega, je med sosednjima deloma lahko tudi rega, ki ne sme biti širša od 25 mm, merjeno v vzdolžni smeri. Zaobljene glave kovic, vijakov ali matic lahko štrlijo največ 10 mm iz osnovne površine. Toliko lahko štrlijo ven tudi drugi deli, če so gladki in na isti način zaobljeni. Vsi zunanji robovi in vogali morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.
3.3.3 Bočna zaščita mora imeti eno zvezno ravno površino ali pa več vodoravnih zaščitnih letev. Lahko je tudi kombinacija obojega. Če so uporabljene letve, razmik med njimi ne sme biti večji od 300 mm in morajo biti pri vozilih kategorij N2 in O3 široke najmanj 50 mm in pri vozilih kategorij N3 in O4 najmanj 100 mm. Njihova površina mora biti ravna. Kombinacija širših ravnih površin in letev mora tvoriti praktično zvezno potekajočo bočno zaščito, skladno s predpisi iz točke 3.3.2 te odredbe.
3.3.4 Prednji rob bočne zaščite
3.3.4.1 Lega in izvedba prednjega roba bočne zaščite mora biti:
3.3.4.1.1 na motornem vozilu: ne več kot 300 mm oddaljen od navpične ravnine, ki poteka pravokotno na vzdolžno os vozila in tangencialno na zunanjo površino kolesa, ki se nahaja neposredno pred bočno zaščito;
3.3.4.1.2 na priklopnem vozilu s trikotnim vlečnim ojesom: ne več kot 500 mm za ravnino iz točke 3.3.4.1.1 te odredbe.
3.3.4.1.3 na polpriklopniku: ne več kot 250 mm za prečno ravnino, ki poteka skozi srednjico podpornikov, če so le-ti na polpriklopniku, sicer pa razdalja od prečne ravnine, ki poteka skozi srednjico kraljevega čepa (ko je le-ta v svoji najbolj zadnji legi), ne sme biti večja od 2.700 mm.
3.3.4.2 Če leži prednji rob bočne zaščite v nekem sicer praznem prostoru, mora biti izveden kot enovit navpični element, ki se razteza po celi višini bočne zaščite. Zunanja in prednja stran tega elementa morata segati pri vozilih kategorij N2 in O3 najmanj 50 mm nazaj in biti za najmanj 100 mm ukrivljeni navznoter, pri vozilih kategorij N3 in O4 pa morata segati najmanj 100 mm nazaj in biti ukrivljeni navznoter za najmanj 100 mm.
3.3.4.3 Pri vozilu, kjer razdalja 300 mm iz točke 3.3.4.1.1 te odredbe sega v kabino vozila, mora biti bočna zaščita izvedena tako, da razdalja med prednjim robom bočne zaščite in zadnjo steno kabine ne presega 100 mm. Prednji rob bočne zaščite mora biti tu ukrivljen navznoter pod kotom do 450. V tem primeru se ne upoštevajo zahteve iz točke 3.3.4.2 te odredbe.
3.3.4.4 Pri vozilu, kjer razdalja 300 mm iz točke 3.3.4.1.1 te odredbe ne sega do kabine vozila in je bočna zaščita po izboru proizvajalca izvedena tako, da je razdalja med prednjim robom bočne zaščite in zadnjo steno kabine manjša od 100 mm, je treba upoštevati zahteve točke 3.3.4.3 te odredbe.
3.3.5 Zadnji rob bočne zaščite ne sme biti več kot 300 mm pred navpično ravnino, ki poteka pravokotno na vzdolžno os vozila in tangencialno na zunanji rob zadnjega kolesa. Za zadnji rob ni obvezen enovit navpičen element, ki bi se raztezal po celotni višini bočne zaščite.
3.3.6 Spodnji rob bočne zaščite ne sme biti v nobeni točki oddaljen več kot 550 mm od podlage (cestišča).
3.3.7 Zgornji rob bočne zaščite ne sme ležati več kot 350 mm pod tistim delom nadgradnje vozila, ki ga seka ali pa se ga dotika navpična ravnina, ki se tangencialno dotika zunanjega roba koles (ne upoštevajoč razširitev pnevmatike ob dotiku s podlago). Izjeme od tega pravila so naslednji primeri.
3.3.7.1 Če ravnina iz točke 3.3.7 te odredbe ne seka nadgradnje vozila, mora biti zgornji rob bočne zaščite v isti višini kot nakladalna površina oziroma na višini 950 mm, če je ta nižja.
3.3.7.2 Če ravnina iz točke 3.3.7 te odredbe seka nadgradnjo vozila na višini, ki je višja kot 1.300 mm nad podlago, mora biti zgornji rob bočne zaščite najmanj na višini 950 mm.
3.3.7.3 Pri vozilu, ki je bilo konstruirano in izdelano (ne samo predelano) posebej za prevoz zabojnikov ali izmenljivih nadgradenj, se lahko zgornji rob bočne zaščite določi skladno s točkama 3.3.7.1 in 3.3.7.2 te odredbe. Pri tem se zabojnik ali nadgradnja upošteva kot del vozila.
3.3.8 Bočna zaščita mora biti toga in trdno pritrjena (ne sme se razrahljati pod vplivom tresljajev, ki nastanejo pri normalni rabi vozila). Izdelana mora biti iz kovine ali drugega primernega gradiva, z izjemo delov iz točke 3.3.9 te odredbe. Bočna zaščita velja kot ustrezna, če zdrži statično obremenitev 1 kN, ki deluje pravokotno na njen poljuben del. Ta sila se izvaja na zunanjo površino bočne zaščite z pritisnim batom s premerom 220 ± 10 mm, katerega pritisni del je raven in okroglega preseka. Pri tem pa deformacija bočne zaščite pod to obremenitvijo ne sme znašati več kot 30 mm na zadnjih 250 mm bočne zaščite in 150 mm na ostalem delu bočne zaščite. Ustreznost bočne zaščite tej zahtevi se lahko preverja z računskim postopkom.
3.3.9 Deli, ki so stalno pritrjeni na vozilu, kot so nadomestna kolesa, zaboji za baterije, rezervoarji zraka, rezervoarji goriva, luči, odsevniki in zaboji za orodje, se lahko vključijo v bočno zaščito, če glede mer ustrezajo zahtevam te odredbe. Za prazne prostore med bočno zaščito in trdno pritrjenimi deli veljajo določila iz točke 3.3.2 te odredbe.
3.3.10 Na bočni zaščiti ne smejo biti pritrjene zavorne, zračne ali hidravlične napeljave.
3.4 Izjeme
3.4.1 Pri vrstah vozil, ki so navedene v nadaljevanju, so dovoljena odstopanja od gornjih pravil, in sicer tako, da izpolnjujejo samo tista določila, ki so za posamezen primer posebej navedena.
3.4.1.1 Priklopno vozilo, katerega dolžina se lahko spreminja, mora izpolniti vse zahteve iz točke 3.3 te odredbe samo v svoji najkrajši legi. Če je vozilo raztegnjeno, mora bočna zaščita ustrezati predpisom iz točk 3.3.6, 3.3.7 in 3.3.8 kot tudi iz točke 3.3.4 ali 3.3.5 te odredbe. Priklopno vozilo v raztegnjeni obliki ne sme imeti v bočni zaščiti nobenih presledkov.
3.4.1.2 Vozilo – cisterna, to je vozilo, izdelano izključno za prevoz tekočin v zaprti posodi, ki je trdno pritrjena na vozilo, in je opremljeno s cevnimi priključki za polnjenje in praznjenje, mora biti opremljeno z bočno zaščito, ki v celoti ustreza zahtevam iz točke 3.3 te odredbe, kolikor je to izvedljivo. Odstopanja so mogoča samo, če so za to nujni vzroki zaradi zahtev obratovanja.
3.4.1.3 Vozilo z izvlečnimi podporami, ki so potrebne za doseganje večje stabilnosti pri nakladanju oziroma razkladanju oziroma pri opravljanju raznih del, za katera je vozilo izdelano, ima lahko v bočni zaščiti tudi prepuste za izvlečenje podpor.
3.4.1.4 Pri vozilu s sidrnimi točkami za Ro-Ro prevoz (roll on/roll off) so dovoljene odprtine v bočni zaščiti za prehod in pritrjevanje sidrnih vezi.
3.4.2 Če so bočne strani vozila izvedene tako, da sestavni deli teh bočnih strani zaradi svoje oblike in lastnosti skupaj ustrezajo predpisom iz točke 3.3 te odredbe, se ti deli lahko upoštevajo kot nadomestilo za bočno zaščito.
4 PRESKUŠANJE VOZIL GLEDE NJIHOVE BOČNE ZAŠČITE
4.1 Preskušanje vozil glede njihove bočne zaščite po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 73.00. Ta pravilnik izhaja iz Sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 73.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE NJIHOVE BOČNE ZAŠČITE
5.1 Homologacija vozil glede njihove bočne zaščite po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 73.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).
5.2 Postopek se lahko opravlja tudi dvostopenjsko in sicer:
– odobritev tipa same naprave za bočno zaščito in
– homologacija vozila glede bočne zaščite.
5.2.1 Odobritev tipa naprave za bočno zaščito si lahko pridobi proizvajalec naprav za bočno zaščito, če je ta naprava namenjena za vgradnjo na različna vozila.
5.2.2 Homologacija vozila glede bočne zaščite se v primeru, da je na vozilo vgrajena tipsko odobrena naprava za bočno zaščito izvaja samo glede vgradnje take naprave na vozilo.
5.3 Odobritev tipa naprave za bočno zaščito
5.3.1 Naprava za bočno zaščito, ki je konstruirana tako, da se lahko vgradi na različna vozila, je lahko odobrena kot tip, če izpolnjuje vse zahteve te odredbe.
5.3.2 Postopek odobritve tipa naprave za bočno zaščito poteka smiselno enako kot to določa navodilo o postopku homologacije lastnosti vozil, njihovih delov in opreme (Uradni list RS, št. 43/96). Preskušanje se lahko izvede s fizičnim preskušanjem ali pa z izračunom.
5.3.3 Potrdilo o odobritvi tipa naprave za bočno zaščito izda urad na posebnem obrazcu. Na tem potrdilu so navedeni pogoji vgradnje in določen znak ustreznosti, s katerim mora proizvajalec naprave vedno označiti svoj tipsko odobreni izdelek. S tako označenim izdelkom proizvajalec jamči, da je naprava za bočno zaščito skladna s tipsko odobrenim vzorcem. Poleg tega znaka mora biti izdelek neizbrisno označen tudi z znakom proizvajalca.
5.3.4 Elementi znaka ustreznosti tipa naprave za bočno zaščito so:
SI R 73.00 A – xxx
pri čemer pomeni:
– SI Slovenija (stalna oznaka)
– R pravilnik ECE (stalna oznaka)
– 73 številčna oznaka odredbe oziroma pravilnika ECE o bočni zaščiti (stalna oznaka)
– 00 številčna oznaka izvedenke odredbe oziroma pravilnika (spremenljiva oznaka)
– A odobritev dela za naknadno vgradnjo (stalna oznaka)
– xxx zaporedna tekoča številka dokumenta o ustreznosti, ki se začne s številko 001
Ta znak mora biti neizbrisno označen na vsaki tipsko odobreni napravi za bočno zaščito in sicer na tistih mestih, ki so določena v dokumentaciji.
5.3.5 Višina pristojbine za izdajo potrdila o odobritvi tipa naprave za bočno zaščito je enaka pristojbini za razširitev že podeljene homologacije lastnosti vozila, njegovega dela ali opreme.
5.3.6 Oblike obrazcev v postopku določi urad.
5.4 Homologacija vozila glede na vgradnjo tipsko odobrene naprave za bočno zaščito
5.4.1 Homologacija vozila glede na vgradnjo tipsko odobrene naprave za bočno zaščito poteka tako, da se po identifikaciji tipsko odobrene naprave in ob upoštevanju pogojev vgradnje, navedenih v dokumentu o odobritvi tipa naprave za bočno zaščito, preveri skladnost vgradnje naprave glede na zahteve točk 3.3.1 do 3.3.10 te odredbe.
5.4.2 Ta postopek se lahko izvaja na dva načina in sicer:
– kot posamična odobritev vozila ali pa
– kot tipska homologacija vgradnje odobrenega tipa naprave za bočno zaščito vozila v primeru, da se taka naprava vgrajuje na več enakih vozil.
5.4.3 Tipska homologacija vgradnje odobrenega tipa naprave za bočno zaščito vozila
5.4.3.1 Postopek tipske homologacije vgradnje odobrenega tipa naprave za bočno zaščito poteka smiselno enako kot to določa navodilo o postopku homologacije lastnosti vozil, njihovih delov in opreme (Uradni list RS, št. 43/96).
5.4.3.2 Potrdilo o tipski homologaciji vgradnje odobrenega tipa naprave za bočno zaščito izstavi urad na posebnem obrazcu. V tem potrdilu je naveden točen tip odobrene naprave za bočno zaščito vozila in tip vozila, na katerega se dokument nanaša.
5.4.3.3 Na podlagi potrdila iz prejšnje točke izvajalec vgradnje izda za vsako tako vgrajeno napravo za bočno zaščito vozila posebno izjavo, s katero jamči, da je na vozilo vgrajena tipsko odobrena naprava in da je vgradnja skladna z določili odredbe.
5.4.3.4 Višina pristojbine za izdajo potrdila o tipski homologaciji odobrenega tipa naprave za bočno zaščito je enaka pristojbini za razširitev že podeljene homologacije lastnosti vozila, njegovega dela ali opreme.
5.4.3.5 Oblike obrazcev v postopku določi urad.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST
7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju tovornih motornih in priklopnih vozil ter polpriklopnikov glede bočne zaščite (št. 73.00) – (Uradni list RS, št. 15/96)
7.2 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96)