Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Nadomestni zavorni elementi s tornimi oblogami (zavorne ploščice in čeljusti), ki niso originalni in se uporabljajo v tornih zavornih sistemih motornih in priklopnih vozil, ki lahko vozijo na javnih cestah, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na nadomestne zavorne elemente s torno oblogo (zavorne ploščice in čeljusti) in nadomestne zavorne obloge za kovičenje na zavorne čeljusti, ki se vgrajujejo na vozila kategorij* M, N, O in L.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošno
Nadomestni zavorni element ali nadomestna zavorna obloga mora biti takšna in tako izdelana, da ob vgradnji v vozilo namesto originalnega elementa zagotavlja zavorni učinek, ki ustreza tipu homologiranega vozila.
Še posebej:
a) mora vozilo, opremljeno z nadomestnimi zavornimi elementi ali nadomestnimi zavornimi oblogami, zadovoljiti zahteve vseh ustreznih zavornih predpisov pravilnika ECE R 13.09 oziroma pravilnika ECE R 78.01;
b) mora nadomestni zavorni element oziroma nadomestna zavorna obloga v uporabi izkazati take lastnosti, ki so primerljive z lastnostmi originalnega zavornega elementa;
c) mora nadomestni zavorni element oziroma nadomestna zavorna obloga imeti primerne mehanske lastnosti.
3.1.1 Šteje se, da nadomestni zavorni element oziroma nadomestna zavorna obloga, ki je skladna s tipom, navedenim v homologacijski dokumentaciji vozila po pravilniku ECE R 13 ali R 78, ustreza zahtevam iz 3. točke te odredbe.
3.2 Zahteve glede učinkovitosti
3.2.1 Nadomestni zavorni elementi za vozila kategorij M1, M2 in N1
Nadomestne zavorne elemente je treba preskusiti po postopkih, predpisanih v dodatku št. 3 pravilnika ECE R 90.01, rezultati tega preskusa pa morajo biti skladni z zahtevami tega dodatka. Za občutljivost na hitrost in enakovrednost učinkovanja hladnih zavor je treba uporabiti eno od metod, opisanih v dodatku št. 3 pravilnika ECE R 90.01.
3.2.2 Nadomestni zavorni elementi oziroma nadomestne zavorne obloge za vozila kategorij M3, N2 in N3
Nadomestni zavorni elementi oziroma nadomestne zavorne obloge je treba preskusiti po postopkih, predpisanih v dodatku št. 4 pravilnika ECE R 90.01, pri tem pa je treba uporabiti eno od metod, opisanih v prvem delu (preskus na vozilu) ali v drugem delu (preskus na dinamometru z vztrajnikom). Rezultati preskusa morajo biti skladni z zahtevami dodatka št. 4.
3.2.3 Nadomestni zavorni elementi za vozila kategorij O1 in O2
Nadomestne zavorne elemente je treba preskusiti po postopkih, predpisanih v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 90.01, rezultati tega preskusa pa morajo biti skladni z zahtevami tega dodatka.
3.2.4 Nadomestni zavorni elementi oziroma nadomestne zavorne obloge za vozila kategorij O3 in O4
Nadomestni zavorni elementi oziroma nadomestne zavorne obloge je treba preskusiti po postopkih, predpisanih v dodatku št. 6 pravilnika ECE R 90.01, rezultati tega preskusa pa morajo biti skladni z zahtevami tega dodatka. Pri tem pa je treba uporabiti eno od treh metod, opisanih v tretjem delu priloge 2 k dodatku št. 11 pravilnika ECE R 13.
3.2.5 Nadomestni zavorni elementi za vozila kategorije L
Nadomestne zavorne elemente je treba preskusiti po postopkih, predpisanih v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 90.01, rezultati tega preskusa pa morajo biti skladni z zahtevami tega dodatka.
3.3 Mehanske karakteristike
3.3.1 Nadomestni zavorni elementi za vozila kategorij M1, M2, N1, O1, O2 in L
3.3.1.1 Nadomestne zavorne elemente, za katere se zahteva homologacija, je treba preskusiti na strižno trdnost po standardu ISO 6312:1981.
Najnižja dovoljena strižna trdnost znaša 250 N/cm2 za zavorne ploščice in 100 N/cm(2) za zavorne čeljusti.
3.3.1.2 Nadomestne zavorne elemente, za katere se zahteva homologacija, je treba preskusiti na stisljivost po standardu ISO 6310:1981.
Izmerjena stisljivost pri zavornih ploščicah ne sme preseči 2% pri temperaturi prostora in ne 5% pri temperaturi 400 °C, pri zavornih čeljustih pa ne 2% pri temperaturi prostora in ne 4% pri 200 °C.
3.3.2 Nadomestni zavorni elementi oziroma nadomestne zavorne obloge za vozila kategorij M3, N2, N3, O3 in O4
3.3.2.1 Strižna trdnost
Ta preskus se nanaša samo na zavorne ploščice za diskaste zavore.
Nadomestne zavorne elemente, za katere se zahteva homologacija, je treba preskusiti na strižno trdnost po standardu ISO 6312:1981. Zavorne ploščice se zaradi prilagoditve zmogljivosti preskusne naprave lahko razdelijo na dva ali tri dele.
Najnižja sprejemljiva strižna trdnost znaša 250 N/cm(2).
3.3.2.2 Stisljivost
Nadomestne zavorne elemente in nadomestne zavorne obloge, za katere se zahteva homologacija, je treba preskusiti na stisljivost po standardu ISO 6310:1981. Pri teh se lahko uporabljajo ploščati preskušanci, skladno z vzorcem tipa I.
Izmerjena stisljivost pri zavornih ploščicah ne sme preseči 2% pri temperaturi prostora in ne 5% pri temperaturi 400 °C, pri zavornih čeljustih in nadomestnih zavornih oblogah pa ne 2% pri temperaturi prostora in ne 4% pri 200 °C.
3.3.2.3 Trdota materiala(1)
Te zahteve se nanašajo na nadomestne zavorne čeljusti in nadomestne zavorne obloge.
Trdoto zavornega materiala nadomestnih zavornih čeljusti in nadomestnih zavornih oblog, za katere se zahteva homologacija, je treba preskusiti po postopku standarda ISO 2039-2:1987.
Vrednost trdote tornega materiala na torni površini je povprečna vrednost meritev na petih preskušancih iz različnih proizvodnih serij (če je to mogoče). Pri tem pa je treba vsak preskušanec meriti na petih različnih mestih.
3.7 Pakiranje in označevanje
3.7.1 Nadomestne zavorne elemente oziroma nadomestne zavorne obloge, ki so skladne s tipom, za katerega je bila podeljena homologacija po zahtevah te odredbe, je dovoljeno prodajati samo v kompletih za posamezne osi vozila.
3.7.2 Vsak komplet mora biti zapakiran v posebni zaprti embalaži, ki mora biti izvedena tako, da je vsako predhodno odpiranje takoj opazno.
3.7.2.1 V primeru, da so v kompletu nadomestne zavorne obloge, morajo biti priložene tudi kovice ustrezne velikosti in materiala.
3.7.3 Na vsakem paketu morajo biti naslednji podatki:
3.7.3.1 število nadomestnih zavornih elementov oziroma nadomestnih zavornih oblog, ki jih paket vsebuje,
3.7.3.2 ime proizvajalca ali trgovska oznaka,
3.7.3.3 naziv in tip nadomestnih zavornih elementov oziroma nadomestnih zavornih oblog,
3.7.3.4 vozilo, os in tip zavore, za katerega je vsebina paketa homologirana,
3.7.3.5 homologacijska oznaka.
3.7.4 Vsak paket mora vsebovati navodila za montažo v enem od uradnih jezikov ECE, prevod in dodatno besedilo v jeziku države, v kateri se prodaja, in to:
3.7.4.1 s posebnim sklicevanjem na nadomestne dele;
3.7.4.2 z napotkom, da je treba nadomestne zavorne elemente oziroma nadomestne zavorne obloge zamenjati vedno v kompletu za posamezno os;
3.7.4.3 v primeru nadomestnih zavornih oblog še s splošnim napotkom, ki opozarja na:
neoporečno sestavo vseh elementov zavorne čeljusti (plošča, stojina in tečaj);
nepoškodovanost (zvitje, deformacija, korozija) zavorne čeljusti;
tip in velikost potrebnih kovic;
potrebne naprave in sile za kovičenje.
3.7.4.4 z navedbo homologirane kombinacije zavornih elementov pri kombiniranih zavornih sistemih po točki 2.9 pravilnika ECE R 78.
3.7.5 Vsak nadomestni zavorni element ali nadomestna zavorna obloga mora biti trajno označena z naslednjimi homologacijskimi oznakami:
3.7.5.1 homologacijskim znakom,
3.7.5.2 datumom proizvodnje (najmanj mesec in leto)
3.7.5.3 nazivom in tipom torne obloge.
4 PRESKUŠANJE NADOMESTNIH ZAVORNIH ELEMENTOV
4.1 Preskušanje nadomestnih zavornih elementov po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 90.01. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 90.01 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA NADOMESTNIH ZAVORNIH ELEMENTOV
5.1 Homologacija nadomestnih zavornih elementov po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 90.01. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost nadomestnih zavornih elementov v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST
7.1 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju nadomestnih zavornih elementov (zavornih ploščic in čeljusti) za motorna in priklopna vozila (št. 90.00) – (Uradni list RS, št. 15/96). Homologacije, podeljene po odredbi št. 90.00, ostanejo še nadalje v veljavi.
7.2 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Ta odredba se začne uporabljati 1. januarja 1998.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96)
(1) Ta preskus se izvaja samo zaradi ugotavljanja skladnosti proizvodnje. Minimalne vrednosti in dovoljena odstopanja je treba uskladiti s preskusnim laboratorijem.