Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo

1 SPLOŠNO
1.1 Nadomestni katalizatorji za motorna vozila morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na katalizatorje, ki niso originalni in so namenjeni za vgradnjo na motorna vozila kategorij* M1 in N1 kot nadomestni del.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Nadomestni katalizatorji morajo biti konstruirani in izdelani tako, da vgrajeni na vozilo omogočajo, da vozilo ustreza vsem zahtevam pravilnikov, po katerih je bilo prvotno homologirano, in da v razmerah normalne rabe učinkovito zmanjšajo emisijo škodljivih snovi v izpušnih plinih v celi življenjski dobi vozila.
3.1.2 Nadomestni katalizator mora biti vgrajen v točno taki legi na vozilu, kot je bil originalni. Lega lambda sonde na izpušni cevi ne sme biti spremenjena.
3.1.3 Če originalni katalizator vsebuje termično zaščito, mora tudi nadomestni katalizator imeti enakovredno zaščito.
3.1.4 Nadomestni katalizator mora biti zdržljiv, to pomeni, da mora biti tako konstruiran in izdelan ter primeren za vgradnjo na vozilo, da zagotavlja razumno odpornost proti koroziji in oksidaciji, ki ji je izpostavljen. Pri tem je treba upoštevati pogoje rabe vozila.
3.2 Zahteve za emisijo izpušnih plinov
Preskusno vozilo mora ustrezati zahtevam točke 3 dodatka št. 4 pravilnika ECE R 83. Napak ne sme imeti na sistemu za uravnavanje izpušnih plinov in mora biti nastavljeno skladno z navodilom proizvajalca. To vozilo mora biti opremljeno z nadomestnim katalizatorjem takega tipa, za katerega se zahteva homologacija. Za primerjavo učinkovitosti delovanja nadomestnega katalizatorja z originalnim katalizatorjem je treba na vozilu opraviti test tipa I pod pogoji, opisanimi v ustreznem dodatku pravilnika ECE R 83, in po postopku, ki je opisan v nadaljevanju.
3.2.1 Določanje osnove za primerjavo
3.1.2.1 Vozilo mora biti opremljeno z novim originalnim katalizatorjem, ki mora biti utečen v 12 izvenmestnih ciklusih (test tipa I, drugi del). Po tej pripravi mora vozilo ostati v prostoru, kjer je temperatura relativno stalna med 20 °C in 30 °C, in to najmanj 6 ur in nato še tako dolgo, da se temperaturi olja in hladilne tekočine v motorju izravnata s temperaturo prostora ob dovoljenem odstopanju ±2 °C. Nato je treba opraviti tri zaporedne teste izpušnih plinov tipa I.
3.2.2 Test izpušnih plinov z nadomestnim katalizatorjem
3.2.2.1 Na preskusnem vozilu je treba zamenjati originalni katalizator z nadomestnim, ki mora biti utečen v 12 izvenmestnih ciklusih (test tipa I, drugi del). Po tej pripravi mora vozilo ostati v prostoru, kjer je temperatura relativno stalna med 20° in 30° C, in to najmanj 6 ur in nato še tako dolgo, da se temperaturi olja in hladilne tekočine v motorju izravnata s temperaturo prostora ob dovoljenem odstopanju ±2 °C. Nato je treba opraviti tri zaporedne teste izpušnih plinov tipa I.
3.2.3 Vrednotenje emisije škodljivih snovi v izpušnih plinih vozil, ki so opremljena z nadomestnimi katalizatorji.
3.2.3.1 Rezultati meritev na preskusnem vozilu z originalnim katalizatorjem morajo ustrezati vrednostim, izmerjenim pri homologaciji vozila, ob upoštevanju faktorjev poslabšanja, če so bili ti uporabljeni pri homologaciji vozila.
3.2.3.2 Šteje se, da so zahteve za mejne vrednosti sestave izpušnih plinov vozila, ki je opremljeno z nadomestnim katalizatorjem, izpolnjene, če rezultati za vsak reguliran onesnaževalec (CO, HC + NO(x) in delce) ustrezajo naslednjim pogojem:

(1) M ≤ 0,85S + 0,4G
(2) M ≤ G

pri čemer je:
M: srednja vrednost emisije enega onesnaževalca (CO ali delci) oziroma vsote dveh onesnaževalcev (HC + NO(x)), izračunana na podlagi meritev treh testov tipa I z nadomestnim katalizatorjem;
S; srednja vrednost emisije enega onesnaževalca (CO ali delci) oziroma vsote dveh onesnaževalcev (HC + NO (x)), izračunana na podlagi meritev treh testov tipa I z originalnim katalizatorjem.
G: mejna vrednost emisije enega onesnaževalca (CO ali delci) oziroma vsote dveh onesnaževalcev (HC + NO (x)) glede na homologacijo vozila, deljena, če je potrebno, s faktorjem poslabšanja, ki je določen v točki 3.4 te odredbe.
3.2.3.3 Če se homologacija zahteva za različne tipe vozil istega proizvajalca in če so ti različni tipi vozil opremljeni z istim tipom originalnega katalizatorja, se lahko test tipa I omeji na najmanj dve vozili, ki ju izbere preskusni laboratorij.
3.3 Zahteve za hrup in povratni tlak
Nadomestni katalizator mora ustrezati tehničnim zahtevam pravilnika ECE R 59.
3.4 Zahteve za trajnost
Nadomestni katalizator mora ustrezati zahtevam iz točke 3.3.5 pravilnika ECE R 83, to je testu tipa V ali faktorjem poslabšanja iz naslednje tabele za rezultate testa tipa I.

--------------------------------------------------------------
Vrsta                           Faktor poslabšanja
                    ------------------------------------------
motorja                  CO        HC + NO(x)            delci
--------------------------------------------------------------
prisilni vžig           1.2              1.2                 —
kompresijski vžig       1.1                1               1,2
--------------------------------------------------------------

4 PRESKUŠANJE NADOMESTNIH KATALIZATORJEV
4.1 Preskušanje nadomestnih katalizatorjev po določilih te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 103.00. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 103.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA NADOMESTNIH KATALIZATORJEV
5.1 Homologacija nadomestnih katalizatorjev po določilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 103.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96).
7 VELJAVNOST
7.1 Ta odredba začne veljati 1. januarja 1998.

* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 43/96)