Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 33/96), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 35/96) in 17. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 83/95), je Občinski svet občine Brežice na 34. seji dne 13. 10. 1997 sprejel

Odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, ter odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), ter obveznosti in pravice upravljalca in uporabnikov.

Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode v Občini Brežice je Komunalno in stanovanjsko podjetje Brežice, d.d. in/ali ostale lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo, ki so organizirane skladno z veljavno zakonodajo. Za cestno kanalizacijo z napravami je odgovorna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode, in je v upravljanju upravljalca.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajanje drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.

Upravljalec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.

Objekti in naprave uporabnika so:
1. kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška za parcelno mejo uporabnika.
2. interna kanalizacija je kanalizacija z objekti in napravami v objektu in zemljišču uporabnika, ki poteka do kanalizacijskega priključka oziroma do zadnjega revizijskega jaška pred parcelno mejo uporabnika.
Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji.

Kanalizacijski priključek mora biti vedno dostopen upravljalcu.
Priključek na interno kanalizacijo financira uporabnik in je njegova last.

Objekti in naprave upravljalca so:
1. magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).
3. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij).

Priključek na javno kanalizacijo je dovoljen samo s soglasjem za priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili tega odloka in po plačilu priključne pristojbine po veljavnem ceniku upravljalca. V naseljih z javno kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev vseh objektov, ki odvajajo odpadne vode. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Kjer objektov ni mogoče priključiti na javno kanalizacijo, ali če ta ni zgrajena, predpiše pogoje za odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda sanitarna inšpekcija.
Po izgradnji nove javne kanalizacije so se nanjo dolžni sočasno priključiti pod pogoji upravljalca vsi objekti iz prvega odstavka tega člena.

Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Upravljalec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Dolžnost uporabnika je izdelati tehnične rešitve za priključitev na javno kanalizacijo oziroma za ostale posege, ki tangirajo upravljalca in jih predložiti upravljalcu v soglasje.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena, ali pred priključitvijo objekta, naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k prostorsko izvedbenim aktom in lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo (le za soglasje k lokacijski dokumentaciji),
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (na vpogled) s projektom za priključitev na javno kanalizacijo (za arhiv upravljalca),
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– pri odvajanju industrijskih voda, za katere je potrebno predhodno čiščenje, je potrebno predložiti ustrezne projekte,
– soglasja lastnikov ali porabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi), soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
d) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
e) soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
– situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
– izjavo ustrezne strokovne inštitucije o upoštevanih pogojih in ukrepih za preprečitev vpliva gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, ko se gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo pa se predloži, če je bilo izdano.
Upravljalec lahko s ciljem racionalizacije postopokov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a–e tega člena.
Strokovno inštitucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu, pogojih in ukrepih predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni odloki o varovanju posameznih vodnih virov v Občini Brežice.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode, ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik vložil zahtevo, izpolnil vse pogoje določene s soglasji, poravnal vse obveznosti do upravljalca in predložil vso potrebno dokumentacijo ter ko priključitev dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Priključna pristojbina se določi glede na reducirano prispevno površino, ki je priključena na javno kanalizacijo, odvedena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih glede na porabo vode in stopnjo onesnaženja. Način in višina obračunavanja je za vse uporabnike natančno določen v veljavnem ceniku upravljalca.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registriran izvajalec pod strokovnim nadzorom upravljalca oziroma s strani upravljalca pooblaščene nadzorne službe.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Dolgoročni koncept in dinamiko sanacij, širitve, posodabljanja in razvoja sistema odvajanja in čiščenja določa njegov upravljalec. Upravljalec vodi pripravljalna dela za vse investicijske posege v ali za potrebe sistema odvajanja in čiščenja, ki ga upravlja.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod mora biti organizirano na način, ki je določen z veljavnimi zakoni in predpisi (26. člen zakona o varstvu okolja: obvezne javne službe, odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice).
Na območju celotne Občine Brežice se morajo s tem namenom vsi dosedanji upravljalci javnih kanalizacij, ki niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo (krajevne skupnosti, vaški vodovodni odbori itd.) organizirati v zakonsko predvideno obliko (obvezne javne službe) oziroma predati javne kanalizacije v upravljanje tako organizirani službi.

Javne kanalizacije oziroma njihovi upravljalci ali drugi investitorji, ki niso organizirani skladno z veljavno zakonodajo in ki bodo izvajali določena sanacijska ali investicijska dela na javni kanalizaciji, niso upravičeni do sredstev iz občinskega ali državnega proračuna, razen če imajo pogodbeno zagotovilo o predaji javne kanalizacije ustrezni organizirani javni službi.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem javnih kanalizacij v upravljanje ustrezni lokalni javni službi ali za prevzem (predajo) javnih kanalizacij drugemu upravljalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (projektna dokumentacija, uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. vsi merilci morajo biti pregledani in ožigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izdelan mora biti sanacijski program in idejna rešitev razvoja kanalizacijskega sistema, ki se prevzema s projektantskim predračunom potrebnih sanacijskih ali investicijskih posegov.
5. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
7. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca – prevzemnika.
Upravljalcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode, ali na drug način, zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja.

V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali podobni upravljalec, ki ni bil organiziran po veljavni zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev 1. in 6. točke prejšnjega člena. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, namesto zahtev 1. in 3. točke prejšnjega člena vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. Izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije ter ostalih veljavnih normativov in standardov za sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih vod,
4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v dolgoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod v Občini Brežice.

Upravljalec lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik krije na lastne stroške.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo pogodbo z upravljalcem javne kanalizacije o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.

Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik na svoje stroške. Upravljalec predpiše način vzorčevanja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljalec.

Upravljalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če porabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne manj kot vsakih šest mesecev. O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca najmanj enkrat letno, oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Upravljalec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Uporabnik mora upravljalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljalcu.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.

Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta, ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o snoveh, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja, upravnemu organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatki postopku čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu veljavno zakonodajo in predpisi in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali zliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali razliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo, ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih, ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi, ogrožajo delovanje omrežja in naprav,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja oziroma če je škodo povzročila odpadna voda njegovega priključka.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, o tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodotokov vodonosnih območij oziroma varstvenih pasov za zaščito vodnih virov, ki so opredeljene z veljavnimi občinskimi odloki za zaščito vodnih virov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, čistilnih naprav itd., ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode ter z njimi seznanja uporabnike,
3. pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav, lovilcev olj in maščob ter drugih naprav za predčiščenje padavinske ali tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru pristojne geodetske uprave,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode, oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. ažurno izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča mestnim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2. omogočiti upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, lovilce olj in maščobe, interne čistilne naprave ter vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, ter o dopustnih temperaturah vode,
9. dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj enkrat letno, oziroma ob vseh spremembah, predložiti upravljalcu analizo odpadne vode izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode. Letna pogostost meritev mora biti skladna z veljavnimi pravilniki in normativi, ki urejajo to področje.
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neosnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave, ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. vsak uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne (varčevanje z vodo) in meteorne vode (ponikovalnice, priključitev meteornih vod v površinski vodotok), ki odteka v javno kanalizacijo,
15. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške vključno z upravljalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 800.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
1. če prekine odvajanje odpadnih in meteornih voda brez poprejšnjega obvestila uporabniku in je zato povzročena škoda,
2. če ne izvede prekinitev odvajanja odpadnih voda v skladu z določili 36., 37. in 38. člena tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti po 40. členu tega odloka.
V primeru kršitve prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba če:
1. se ne priključi na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji,
2. se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca,
3. opravi delo na javni kanalizaciji brez pooblastila upravljalca javne kanalizacije,
4. ne izpolnjuje obveznosti po 41. členu tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju,
2. pri opravljanju del na svojih zemljiščih, objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije nepoškodovane,
3. ravna v nasprotju z določili 42. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe ter pooblaščeni delavci upravljalca.
Delavci upravljalca so dolžni o kršitvah tega odloka obveščati pristojne iz prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in meteornih voda na območju Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 25, z dne 8. 7. 1988).

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.