Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/1997 z dne 15. 12. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/1997 z dne 15. 12. 1997

Kazalo

3750. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota, stran 6898.

Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 44/96 in 26/97) ter 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96 in 8/97) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 34. seji dne 25. novembra 1997 sprejel
O D L O K
o sprejetju zazidalnega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za ožje mestno središče mesta M. Sobota med Kocljevo ulico, Slomškovo ulico, Slovensko ulico in Trgom zmage, ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., M. Sobota pod št. 15/96-ZN/MS v avgustu l997.
2. člen
Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
1. Splošni del
2. Opis in obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih področjih
3. Soglasja pristojnih organov
Grafični del obsega:
1. Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana Občine M. Sobota za
obdobje l986–90                                         M 1:5000
2. Kopija katastrskega načrta
z območjem obdelave                                      M 1:500
3. Obstoječe stanje s predvidenimi rušitvami  M 1:500
4. Zakoličbena situacija s predvideno
parcelacijo                                              M 1:500
5. Ureditvena situacija z zasnovo
zelenih površin                                          M 1:500
6. Podzemna parkirišča                                   M 1:500
7. Komunalna ureditev                                    M 1:500
8. Prometna situacija                                    M 1:500
9. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami                                                M 1:500
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
3. člen
Območje urejanja, za katerega se sprejema zazidalni načrt, je razvidno iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka. Območje ZN obsega površine med Kocljevo ulico, Slomškovo ulico, Slovensko ulico in Trgom zmage. Meja območja poteka na zahodu po zahodni meji parcele parc. št.1037, na severu po severni meji parcele parc. št.1038, na vzhodu po vzhodni meji parcele parc. št. 3173 in na jugu po južni meji parcele parc. št. 3176.
Celotno območje meri skupaj 7,3 ha.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO ZEMLJIŠČA
4. člen
Na območju je predvidena dopolnitev obstoječih dejavnosti. Predvidena je zgraditev objektov namenjenih kulturnim, poslovnim, trgovskim, hotelskim dejavnostim ter stanovanjskih objektov.
a) Javni (reprezentančni) in kulturni program
– študijska knjižnica, glasbena šola, prostori namenjeni drugim javnim in kulturnim dejavnostim (mladinski klub…).
b) Poslovno-stanovanjski objekti
Večji del danega prostora se nameni izgradnji poslovno-stanovanjskih objektov s poudarkom na javni funkciji pritličja (lokali…).
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
5. člen
Predvidena postavitev in oblika objektov ter horizontalni in vertikalni gabariti objektov so razvidni iz grafičnih prilog zazidalnega načrta.
Najustreznejše arhitekturne rešitve predvidenih objektov oziroma posameznih kompleksov, na obravnavanem območju, se izberejo na podlagi vsakokratnih javnih arhitekturnih natečajev.
6. člen
Znotraj območja so predvidene naslednje gradnje in ureditve (opis posameznih ureditev po območjih):
A) Območje ob Pošti in Ljubljanski banki
K objektu pošte se prizidata dva objekta: zapolni se vrzel med objektom pošte in banke in prizida se objekt na južni strani obstoječega objekta pošte (enakega višinskega gabarita).
K obstoječemu objektu banke se prizida enonadstropen objekt na južni strani. Ob južnem robu obravnavanega dela območja se zgradi še niz enonadstropnih trgovskih objektov in lokalov. S predlagano ureditvijo se formira stavbni “kare”, znotraj katerega nastane prehoden atrij. Objekti na južni strani se zaključijo z arkadami in tvorijo z obstoječim objektom tržnice ulični prostor. Celoten del novopozidanega zemljišča se podkleti. V kleti se uredijo parkirišča in dostava za potrebe banke in pošte. Oba objekta imata ločene vhode.
B) Tržnica
Objekt tržnice se dvigne za eno etažo. Pokrije se z lahko konstrukcijo. Prekrije se tudi del sedaj odkritega dvorišča znotraj kril objekta tržnice. V prenovljenem objektu je potrebno zagotoviti ustrezne skladiščne prostore (hladilnice). Do objekta se uredijo primerni dovozi za dostavo blaga.
C) Območje za hotelom Zvezda
Na objektu so dovoljeni posegi za katere so že izdane pravnomočne lokacijske odločbe s pridobljenimi soglasji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. S predvideno novo prometno ureditvijo na Slovenski ulici, se bo razširil tudi pločnik pred objektom, zato bo možno urediti prvotni vhod v objekt.
Vrt pred hotelom (na Trgu zmage) se ohrani. Za hotelom je predvidena zgraditev javnega podzemnega parkirišča. V pritličju (nad garažo) se uredi parkovna površina. Omogoči se dostava do dvorišča objekta.
D) Območje za objektom Blagovnice
Na tem delu je predvidena gradnja niza pritličnih poslovno–trgovskih objektov. V kleti se uredi javno podzemno parkirišče z uvozom s Slovenske ulice.
E) Kulturni center
Ob obstoječem kulturnem centru se zgradita dva nova objekta, ki bosta dopolnjevala vsebino kulturnega centra (knjižnica, glasbena šola, mladinski kulturni center…). Pritličje objekta predvidenega ob Kocljevi ulici bo perforirano – objekt bo zgrajen na stebrih. Predvideni gabarit objektov je P+3.
F) Poslovno-stanovanjski kompleks na jugo-zahodnem robu območja
Na vogalu Kocljeve in Slomškove ulice je predviden kompleks objektov (P+3), ki tvorijo notranje dvorišče (atrij). Poleg dela namenjenega kulturnim dejavnostim (knjižnica), bo ta objekt namenjen predvsem poslovno-stanovanjski vsebini. Klet celotnega kompleksa se nameni parkiranju. Kompleks se tudi arhitekturno oblikuje tako, da se poseben poudarek da vogalnemu objektu – elementu in preboju linije Zvezne ulice skozi objekt.
G) Niz trgovskih objektov ob današnji Zvezni ulici
Predvideni so pritlični (transparentni) poslovno-trgovski objekti postavljeni v nizu, ki se zaključi v atriju poslovno-stanovanjskega kompleksa (na vogalu Kocljeve in Slomškove ulice).
H) Objekti med hotelom Diana in Zvezno ulico
Na dvorišču hotela je predvidena zgraditev podzemne garaže, namenjene predvsem gostom hotela. V pritličju je predvidena zgraditev niza poslovno-trgovskih objektov. Na trgu pred objekti je predvidena rekonstrukcija obstoječe termalne vrtine – ta se primerno oblikuje, kot dominanta prostora.
Stanovanjski blok na Zvezni ulici 1 je z zazidalnim načrtom predviden za rušenje. Pritličje nadomestnega objekta – oziroma niza objektov, ki se bo zgradil na tem mestu, bo namenjeno javnim mestnim funkcijam, v nadstropjih pa bo možno zagotoviti tudi nadomestne stanovanjske prostore.
Do porušitve objekta se na objektu dovolijo samo vzdrževalna dela.
I) Kompleks avtobusne postaje
V 1. fazi izvajanja zazidalnega načrta bo ostala avtobusna postaja v centru. V končni fazi predvideva zazidalni načrt preselitev avtobusne postaje iz območja centra. Na tem delu se predvideva zgraditev večjega kompleksa, katerega vsebina ni natančno določena. Predvideva se dopolnitev javnih funkcij (poslovno-trgovsko vsebina, stanovanja, možna je organizacija dejavnosti, ki bi se navezovale na obstoječo vrtino termalne vode, ki je v samem centru mesta). V kleti tega kompleksa se predvidi zgraditev parkirišča.
V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE ZELENIH POVRŠIN
7. člen
Proste površine v centru mesta se v največji možni meri zazelenijo. Predvidena ureditev zelenih površin in zasaditve je prikazana v grafičnem delu zazidalnega načrta.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
8. člen
Splošni pogoji
Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati po grafični prilogi “Komunalne naprave” in v skladu s pogoji iz soglasij posameznih pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Predvideni objekti se priključijo na komunalne vode, ki potekajo v bližini njihovih lokacij. Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Kjer je možno se pripravijo skupni priključki za več objektov. Na posameznih odsekih se zgrade vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo cestišč. Komunalni vodi se polagajo podzemno. To določilo velja tudi za obnovo. Odmiki med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom, če to ni mogoče, se morajo izvesti predpisane zaščite.
9. člen
Promet
Pri ureditvi prometnih površin je potrebno upoštevati pogoje iz soglasij posameznih pristojnih služb (Direkcija RS, za ceste, UNZ Murska Sobota), k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Novi prometni režim v centru mesta (smeri prometa, ureditev posameznih križišč, parkirišč in dovozov) se uredi v skladu s predvidenim prometnim režimom na širšem območju mesta.
10. člen
Vodovod
Na območju je predvidena dograditev obstoječega vodovoda v sistem krožnega vodovoda PEHD Ř110 s hidrantnim omrežjem.
Obstoječi vodi, ki imajo manjši premer, se morajo za protipožarne potrebe rekonstruirati. Nadzemni hidranti se postavljajo na razdaljah max. 80 m.
Vodovodne cevi morajo biti položene najmanj 0,50 m nad kanalizacijskimi. Če se manjši razdalji ni mogoče izogniti, se mora vodovod dodatno ustrezno zaščititi.
11. člen
Kanalizacija
Fekalne in meteorne vode se odvajajo z javno kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo. Odpadne vode iz kuhinj gostinskih lokalov in drugih podobnih objektov, ter padavinske vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin se morajo v kanalizacijo voditi preko lovilcev olj in maščob.
12. člen
Električno omrežje
Objekti bodo priključeni, pod pogoji upravljavca, na obstoječe nizkonapetostno razdelilno kabelsko omrežje obstoječih transformatorskih postaj (te se po potrebi razširijo) in predvidene nove transformatorske postaje z novozgrajenim kabelskim omrežjem.
13. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi ob vseh cestah, ulicah in javnih parkiriščih.
14. člen
Plinovodno omrežje
Znotraj območja se izvede plinovodno omrežje, kot je prikazano v grafičnem delu zazidalnega načrta.
Po izgraditvi plinovodnega omrežja se morajo vse stavbe priključiti na to omrežje.
15. člen
Ogrevanje
Za posamezne stavbe ali povezane skupine stavb se grade kotlovnice, ki kot kurilni medij praviloma uporabljajo plin iz mestnega plinovoda.
16. člen
Komunikacijsko omrežje
Do novih stavb se položi komunikacijska kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski, televizijski in morebitni drugi komunikacijski kabli.
17. člen
Deponije odpadkov
Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov. Deponije za odpadke se rešujejo, kjer je to mogoče, znotraj predvidenih objektov. Zunanje deponije za odpadke morajo biti primerno locirane in oblikovane.
VII. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
18. člen
Varovanje in izboljšanje delovnega okolja
Znotraj območja se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom. Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne (60 dbA) in nočne (50 dbA) ravni hrupa.
19. člen
Kot primarni energetski vir v centru mesta je predviden plin.
20. člen
Pri gradnji objektov se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati predpisi s področja požarnega varstva. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah.
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se zagotovi preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.
21. člen
Pri gradnji in prenovi javnih ter večstanovanjskih stavb se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih s cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Ta pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov pešcev na višje nivoje.
22. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine
Znotraj območja zazidalnega načrta se nahajajo trije objekti (zgradbe na Slovenski ulici 42 in 48 ter Trg zmage 14), ki se ščitijo kot kulturna dediščina z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (U.O., 8/91). V skladu z odlokom se ti objekti varujejo v prvotni obliki.
VIII. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA
NAČRTA
23. člen
Izvajanje zazidalnega načrta bo potekalo postopoma, v skladu z interesi investitorjev. Praviloma mora pred gradnjami in drugimi posegi v prostor biti urejena zanje potrebna komunalna oprema. Gradnja v okviru določenih funkcionalnih zemljišč mora potekati istočasno. Izvajanje gradenj in drugih ureditev na posameznih funkcionalnih zemljiščih lahko poteka časovno neodvisno od takih dejavnosti na drugih funkcionalnih zemljiščih.
IX. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE UREDIJO V PRVIH ETAPAH
24. člen
Zemljišča, na katera se ne posega v prvih etapah izvajanja zazidalnega načrta, se ohranjajo v dosedanji rabi. Na teh zemljiščih se dopušča le še pripravljalna dela za gradnje, oziroma druge posege v prostor predvidene s tem načrtom.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
25. člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo, ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
26. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati:
– plodno zemljo, ki bo odstranjena zaradi gradnje novih objektov, prometnih in manipulacijskih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin,
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne škodljive posledice zaradi gradnje,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča.
XI. ODSTOPANJA
27. člen
Dovoljena so manjša odstopanja od grafičnih prilog pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Določbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.
XII. NADZOR
28. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na upravi Mestne občine Murska Sobota.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-5/97
Murska Sobota, dne 25. novembra 1997.
Predsednik
Mestnega sveta
mestne občine Murska Sobota
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti