Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 44/96 in 26/97) ter 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96 in 8/97) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 34. seji dne 25. novembra 1997 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za območje dela naselja Černelavci – ulici Pušča in Kranjčeva (zaselek Pušča)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu z dolgoročnim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000, družbenim planom Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 in prostorskimi ureditvenimi pogoji za mesto Murska Sobota z okolico, se sprejme ureditveni načrt za del naselja Černelavci – ulici Pušča in Kranjčeva (zaselek Pušča), ki obsega celotno območje Pušče z dvema dislociranima območjema.
Ureditveni načrt je izdelal Atelje RPS Murska Sobota d.o.o. pod številko projekta UN-52/95 v avgustu 1996.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A – SPLOŠNI DEL
B – TEKSTUALNI DEL
C – SOGLASJA, MNENJA, SMERNICE
D – GRAFIČNI DEL
II. OBMOČJE OBDELAVE
3. člen
Meja območja ureditvenega načrta sovpada z mejami razširitve ureditvenega območja naselja.
Parcelne številke so podane v tekstualnem delu ureditvenega načrta.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
V območju ureditvenega načrta so ločene cone:
A – obstoječe območje Pušče (center);
B – obstoječe območje dislocirana enota (Kranjčeva – sever);
C – obstoječe območje dislocirana enota (Kranjčeva – jug);
D – obstoječe centralne dejavnosti (otroški vrtec s pripadajočimi funkcijami);
E – predvidena vrstna stanovanjska zazidava (jug);
F – predvidena skupinska stanovanjska zazidava (sever);
G – predvidene rekreacijske površine.
5. člen
Po posameznih conah v območju ureditvenega načrta je dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji opredeljene cone.
Funkcija cone se lahko spremeni pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije.
V tem primeru je potrebno izdelati predhodno analizo – strokovno podlago, v postopku njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spremembi vsi organi in organizacije, ki so podali soglasja k ureditvenemu načrtu.
6. člen
V primeru posebnih zahtev za določanje lokacijskih pogojev za gradnjo objektov (posebne tehnološke zahteve, povečani vplivi na okolje oziroma preseganje mejnih vrednosti določenih z zazidalnim načrtom) mora občinski upravni organ zahtevati pridobitev dopolnilnih soglasij pooblaščenih organov in organizacij.
Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izdelanih strokovnih podlag.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
7. člen
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se morajo upoštevati gradbene linije določene z ureditvenim načrtom. Vse značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so podane v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.
Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne, zelene in manipulativne površine.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
8. člen
Tlorisna oblika objektov mora upoštevati maksimalne horizontalne gabarite, določene v grafičnih podlagah navedenih v 2. členu tega odloka.
VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ
9. člen
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje.
10. člen
Širine predvidenih komunikacij za javni, mirujoči in peš promet so podane v grafičnih prilogah ureditvenega načrta in so obvezne.
11. člen
Ogrevanje objektov se rešuje individualno.
12. člen
Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, so podane v grafičnih prilogah navedenih v 2. členu tega odloka.
13. člen
Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. Ograja je obvezno živa meja (zagotavljanje enotnosti oblikovanja).
VII. UKREPI ZA PREPREČITEV NEGATIVNIH VPLIVOV
14. člen
Komunalne odpadke, ki nastanejo na območju kompleksa, je potrebno zbirati v primerne posode in odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov.
15. člen
Meteorna kanalizacija se z ločenim sistemom odvaja v ponikovalnico (kanalizacijsko omrežje) ob upoštevanju varovalnih mehanizmov za preprečevanje onesnaženja podtalnice.
16. člen
Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti. Če se ugotovi preseganje maksimalno dovoljenih vrednosti, je investitor dolžan urediti protihrupno zaščito.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA
17. člen
Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom, je obvezno zagotoviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega prometno, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno.
Zagotovitev minimalne komunalne opreme je obvezna pred realizacijo vsake posamezne cone znotraj kompleksa (v primeru fazne realizacije ureditvenega načrta).
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA
18. člen
Do realizacije ureditvenega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z ureditvenim načrtom niso dovoljeni.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
19. člen
Investitorji posameznih gradenj v območju ureditvenega načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvajanje odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izvaja v skladu s programom urejanja zemljišč.
XI. TOLERANCE
20. člen
Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih objektov na območju ureditvenega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami ureditvenega načrta v okviru maksimalnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oziroma se lahko spreminjajo le v primeru, da to kvarno ne vpliva na sosednje objekte, naprave in površine, kar se mora nedvomno ugotoviti v postopku izdelave posebnih strokovnih podlag.
K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pridobiti soglasja pristojnih organov in organizacij.
21. člen
Odstopanja od predvidenih ureditev so možna le v primeru predhodno izdelanih strokovnih podlag in na podlagi ustreznega sklepa organa, ki je ureditveni načrt sprejel.
XII. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravni enoti Murska Sobota in Mestni občini Murska Sobota.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-5/96
Murska Sobota, dne 25. novembra 1997.
Predsednik
Mestnega sveta
mestne občine Murska Sobota
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r.
