Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 19. člena statuta občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95) je občinski svet občine Radeče na 32. redni seji dne 24. 11. 1997 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje KS 9 Dobrava v Radečah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje KS 9 Dobrava v Radečah, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana, d.d. novembra 1997 pod št. projekta 8204/061, z naslednjo vsebino:
A) Splošni in tekstualni del:
1. splošni del,
2. odlok o zazidalnem načrtu,
3. obrazložitev zazidalnega načrta,
4. seznam parcel in lastnikov,
5. številčni podatki o objektih in površinah.
B) Grafični del:
list št. 1 Širši prikaz in izris D.P. M 1:5000
list št. 2 Obstoječe stanje z mejo območja M 1:500
list št. 3 Zazidalna situacija M 1:500
list št. 4 Zazidalna situacija – prikaz streh M 1:500
list št. 5 Višinska ureditev terena M 1:500/250
list št. 6 Podolžni profili cest M 1:500/250
list št. 7 Prometna ureditev M 1:500
list št. 8 Načrt parcel M 1:500
list št. 9 Načrt zakoličbe M 1:500
list št. 10 Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:500
list št. 11 Glavni prerezi komunalnih
koridorjev M 1:100
list št. 12 Funkcionalne in oblikovne
rešitve objektov M 1:250
Zazidalni načrt je sestavni del tega odloka.
II. OBMOČJE OBRAVNAVE
2. člen
Zemljišče leži ob cesti Radeče–Dobrava. Meja območja je razvidna na listu št. 2. Poteka po parcelnih mejah ali povezuje vogalne točke parcel.
Območje leži v k.o. Radeče in k.o. Hotemež. Parcelne meje v k.o. Hotemež so prevzete iz TTN, M 1:2880.
3. člen
Izhodiščna točka meje je severni vogal parcele 192/8, ki leži ob robu lokalne ceste v k.o. Radeče.
Od izhodiščne točke poteka meja po južnem robu ceste Radeče–Dobrava v dolžini 30 m, tu prečka cesto in se usmeri proti severu po SV meji parcele 193/3 do severnega vogala parcele, tu se ob isti parcelni meji usmeri proti jugu v dolžini 70 m. Od te točke dalje poteka v ravni liniji proti zahodu, tako da se naveže na SV vogal parcele 195/3, kjer se usmeri proti jugu tako, da povezuje južni vogal parcele 195/1, k.o. Radeče, SZ vogal parcele 366/1 k.o. Hotemež.
Dalje poteka proti jugu po zahodni meji parcele 366/1 v dolžini 40 m, kjer se odcepi od parcelne meje ter poteka dalje po parceli 367/1 do koordinate 11 (101.925,50 – 514.325,00).
Od tu poteka meja proti JV tako, da se poveže z vogali parcel 366/1 in 378 in teče dalje do koordinatne točke 14 (101.885,70 – 514.466,50).
Točka 14 se poveže z JZ vogalom parcele 362/2 in teče po njenem robu proti SV do parcele 189/7 v k.o. Radeče po kateri južni meji teče dalje 70 m, tu se odcepi od parcelne meje in v ravni črti prečka parcelo 192/5 tako, da se priključi na vzhodni vogal iste parcele, dalje teče po njeni vzhodni meji in vzhodni meji parcele 192/9 do izhodiščne točke 0.
Omejena površina območja meri 4,55 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
V obravnavanem območju je predvidena graditev izključno individualnih stanovanjskih objektov s pripadajočo infrastrukturo.
Predvidena je graditev 29 stanovanjskih hiš.
5. člen
V območju so že zgrajeni objekti:
– stanovanjska hiša na parceli št. 192/a k.o. Radeče,
– letna vila v kvalitetni leseni izvedbi na parceli št. 193/3 k.o. Radeče, kvalitetni objekt je skupaj z vrtom zavarovan kot kulturna dediščina,
– dvojni kozolec na parceli št. 193/1 k.o. Radeče,
– vodohram s pripadajočim vodovodnim omrežjem, ki napaja mestno mrežo.
Vsi objekti se ohranijo, letna vila in kozolec se rekonstruirata po konzervatorskih smernicah.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
6. člen
Z urbanistično zasnovo je zemljišče razdeljeno v 5 zazidalnih enot A, B, C, D1 in D2.
Vsaka zazidalna enota je zaključena gradbena celota s svojo dovozno cesto in kompletno komunalno infrastrukturo.
Zazidalne enote se med seboj razlikujejo po značilnostih terena in razmeram prilagojeno tipično zasnovo objektov.
7. člen
Večina zemljišča pripada zazidalnim enotam in je razdeljeno v gradbene parcele.
Preostanek zemljišča je namenjen za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture ter za zelene površine v javni rabi.
8. člen
Večje zemljišče, ki leži med zazidalno enoto A in južno mejo območja se ohrani v sedanji rabi, kot kmetijsko zemljišče.
Če bo obstajal interes lastnikov sosednjih novih parcel se zemljišče lahko razdeli in priključi novim parcelam.
9. člen
Za urbanistično oblikovanje so pomembna in obvezna merila, ki jih določajo:
– namembnost površin in objektov,
– dispozicija po zazidalni situaciji,
– gradbene regulacijske linije merjene od roba cestišča,
– prečni profili in trase cest,
– višinska ureditev terena,
– potek glavnih koridorjev komunalnih vodov.
10. člen
Elementi, ki opredeljujejo funkcionalne zasnove objektov so:
– tipični prerezi terena,
– smeri dovozov in dostopov,
– orientacija glede na smeri neba in smeri glavnih vedut.
Enaki pogoji so značilni za posamezno zazidalno enoto, zato vsaki zazidalni enoti ustreza specifičen tipski objekt iz katerega je možno izpeljati sorodne rešitve.
11. člen
Splošne značilnosti, ki veljajo za vse tipe objektov so:
– Tloris podolgovate oblike v velikosti, ki omogoča izdelavo srednje velikega stanovanja v eni etaži.
– Višinski gabarit se omeji na tri etaže: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Glede na naklon terena se lahko klet pojavi kot bolj ali manj odprta etaža, ki je primerna, da se izkoristi za stanovanjske prostore.
Podstrešje se lahko izkoristi za dodaten stanovanjski program ali izvedbo samostojne stanovanjske enote.
12. člen
Značilni tipi objektov so A, B, C in D tip.
Tip A
7 objektov, dim. tlorisa v pritličju 8x14 m in 8x15 m, etažnost: klet, pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Posebnosti:
Po dva objekta z med seboj pravokotno zamaknjeno podolžno osjo sta z vmesnim garažnim nizom povezana v arhitektonsko enoto.
Teren je strm, zato je klet v celoti odprta in izkoriščena, kot stanovanjska etaža. Plošča nad kletjo se razširi preko tlorisa tako, da se ustvari večje terase v nivoju pritličja.
Tip B
7 objektov, dim. tlorisa v pritličju 16x10 m in 16x9.5 m, etažnost: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
Posebnosti:
Po dva objekta s pravokotno zamaknjeno podolžno osjo sta razporejena skupaj s pripadajočimi garažami ob notranjem skupnem dvorišču, ki je priključeno na cesto B.
Klet enega objekta je delno odprta in v tem delu uporabna za dodaten stanovanjski program.
Tip C
5 objektov, dim. tlorisa v pritličju 16x10 m, etažnost: klet, pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Posebnosti:
Po dva objekta s pravokotno zamaknjeno podolžno osjo sta z vmesnim garažnim nizom povezana v arhitektonsko enoto. Klet enega objekta je delno odprta in v tem delu uporabna za dodaten stanovanjski program.
Tip D
10 objektov, tloris v “L” obliki dim. tlorisa v pritličju 15x15 m in 15x16 m, etažnost: klet, pritličje, izkoriščeno podstrešje.
Posebnosti:
Atrijska zasnova tlorisa, obstajata dva osnovna tipa: objekt z vhodom s severne strani in drugi z vhodom z južne strani. Klet do polovice odprta, v tem delu je predvidena za garaže, vhod in dodatni stanovanjski program.
13. člen
V okviru javnih zelenih površin je predvidena ureditev treh počivališč namenjenih stanovalcem in za igrišče otrok do 6 let starosti.
Zaradi lepih vedut na Radeče je na koncu ulice D2 locirana manjša razgledna ploščad za stanovalce in obiskovalce naselja.
V. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
14. člen
Arhitektonsko oblikovanje mora potekati v kontekstu naselja kot celote, da se doseže enotno in urejeno okolje.
Kot sestavni del sodobnega arhitektonskega oblikovanja se uporabi tradicionalne oblike in materiale.
15. člen
V mejah osnovnih gabaritov je možno izdelati razgibane in različno zasnovane objekte ter uporabiti razne tipične arhitektonske elemente pri oblikovanju fasade in strehe (apside, poudarjeni vogali, frčade itd.)
16. člen
Za oblikovanje objektov so pomembni medseboj usklajeni elementi, ki jih določajo:
– izvedba strehe,
– izvedba fasade,
– izbor materialov,
– zunanja ureditev.
Strehe so dvokapnice z naklonom 40°– 45°. Naklon strešine omogoča racionalno izkoriščeno podstrešje brez dviganja zidov ob kapi. Smer glavnega slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta, strešna kritina naj bo opečna.
Fasade so ometane, po možnosti klasično izdelane, uporaba lesa naj bo zmerna.
17. člen
Zunanje ureditve v okviru gradbene parcele izvajajo posamezni investitorji. Parcele se v celoti ali delno ogradi z ograjami visokimi do 1,80 m.
Ograje so arhitektonski elementi, ki so usklajeni z objektom in z njim predstavljajo celoto.
Izvedba je kombinirana: ometan zid, lesena ograja in živa meja v odnosu 20–30–50% od skupne dolžine ograje.
VI. REŠITVE V ZVEZI Z VAROVANJEM IN UREJANJEM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KRAJINSKE ZNAČILNOSTI IN PLODNE ZEMLJE
18. člen
Obstoječa letna vila v leseni izvedbi, ki je zavarovana kot kulturna dediščina se obnovi. Določi se ji nov primeren javni program, ki bo omogočil, da se objekt lahko ohrani in vzdržuje.
Ni dovoljena preureditev za kakršno koli gostinsko namembnost.
Skupaj z vilo se uredi tudi vrt, ki je njen sestavni del.
Prenova objekta se izvaja v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
19. člen
Po konservatorskih smernicah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se obnovi tudi dvojni kozolec na parceli 193/1 k.o. Radeče ter se mu določi primerno novo funkcijo.
20. člen
Javne površine z izjemo cest, pešpoti in tlakovanih površin se uredi kot javne zelenice.
Zelenice se uredi kot travnate površine prilagojene naravnemu reliefu. Zasadijo se ob robu z manjšimi drevesnimi skupinami, ali s posaditvijo večjega drevesa v središču prostora.
Drevesa naj bodo izbrana iz avtohtonih lokalnih vrst.
Obstoječo vegetacijo naj se ohrani v čim večji meri.
21. člen
Ob cesti B in B-D se obojestransko zasadi drevored.
22. člen
Plodno zemljo, ki bo odstranjena ob izvajanju posegov v prostor se deponira in uporabi za ureditve novih zelenih površin.
VII. DRUGI POGOJI POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV
23. člen
Varovanje okolja obsega varovanje vode, zraka in zaščito pred hrupom.
Novi objekti morajo biti zgrajeni tako, da ne bodo povzročali škodljivih vplivov na okolje in upoštevani morajo biti naslednji pogoji:
– oddaljenost med objekti mora biti takšna, da se zagotovi po higiensko zdravstvenih kriterijih zadostno osončenje fasad in zunanjih prostorov,
– objekte se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje po sanitarno tehničnih pogojih,
– varovanje zraka pred škodljivimi emisijami se zagotavlja z uporabo energetsko čistih goriv, zato je za ogrevanje obvezna uporaba zemeljskega plina ali drugih rešitev, ki ne povzročajo škodljivih emisij,
– v objektih ni dovoljeno načrtovati dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi ali premoženja ali povzročala prekomeren hrup.
24. člen
Čeprav je hrup, ki ga povzroča promet po lokalni cesti minimalen, se za povečano zaščito pred hrupom ob cesti zasadi drevored, objekte pa od osi ceste odmakne minimalno 10 m.
25. člen
Varovalni koridor, v katerem poteka srednjetlačni plinovod, mora biti širok min. 10 m obojestransko od osi plinovoda.
V tem prostoru ni dovoljena graditev objektov. Za stanovanja ali bivanje ljudi za druge gradbene posege pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
26. člen
Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora predvideti:
– pogoje za varen umik,
– za preprečitev širjenja požara zadostne medsebojne odmike objektov ali njihovo protipožarno ločitev,
– omogočiti dovoz urgentnih vozil po dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili,
– zagotoviti vire vode za gašenje in zgraditi hidrantsko omrežje.
27. člen
Ob objektih se uredi posebne prostore za postavitev kontejnerjev za zbiranje odpadkov.
Komunalno podjetje mora zagotoviti organiziran odvoz odpadkov.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
28. člen
Navezava območja
Območje je povezano s cestnim omrežjem z lokalno cesto Radeče–Dobrava.
Odsek ceste, ki poteka v območju zazidalnega načrta se rekonstruira, izravna se trasa in podolžni profil ter poveča prečni profil:
– vozišče širine 5 m,
– dvostranski pločnik 1,2 m,
– dvostranski zeleni pas 2,8 m.
Celotna širina razširjenega prečnega profila meri 13 m.
29. člen
Notranji promet
Do objekta se zgradi notranje ceste, ki povezujejo posamezne zazidalne enote A, C, D1, D2 z lokalno cesto Radeče–Dobrava.
Ceste za notranji promet so široke 4 m, obojestransko mora biti zagotovljen min. 1 m širok varovalni pas.
Vse ceste so predvidene za dvosmerni promet.
30. člen
Vse ceste morajo biti zgrajene tako, da se bo po njih lahko odvijal promet z dostavnimi, vzdrževalnimi in intervencijskimi vozili.
Obstoječo poljsko pot, ki omogoča dovoz na kmetijska zemljišča na južnem pobočju pod naseljem se ohrani. Del trase poti, ki poteka po gradbeni parceli A2 se prestavi.
31. člen
Mirujoči promet
Parkiranje in garažiranje vozil stanovalcev se uredi v okviru posameznih objektov. Za obiskovalce je zagotovljeno parkiranje z minimalnim številom parkirnih mest ob cestah za notranji promet.
32. člen
Peš promet
Za pešce se uredi obojestranske pločnike širine 1,2 m ob lokalni cesti Radeče–Dobrava, na ostalih cestah za notranji promet se peš promet odvija po cestišču.
Izven cest se za pešce zgradi tudi samostojne pešpoti širine 1 m, ki potekajo ob objektih ali po zelenicah in povezujejo zazidalne enote v krajših in primernejših smereh.
Zgradi se tudi pešpot, ki po severnem pobočju povezuje naselje s šolo in stadionom.
33. člen
Kolesarski promet
Za kolesarje ni predvidenih posebnih stez. Kolesarski promet se odvija po cestah.
IX. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
34. člen
Kanalizacija
Kanalizacija se zgradi v ločenem sistemu za meteorne in posebej za sanitarne vode.
Oba kanala potekata vzporedno drug ob drugem po sredini cest in v smeri naravnega padca terena.
Po združitvi vseh kanalov v lokalni cesti Radeče–Dobrava ob vhodu v naselje se oba kanala spustita po južnem pobočju do ulice Milana Majcna. Zaradi strmega terena se oba kanala v tem delu zgradi v kaskadah.
Meteorni kanal se priključi v Kolenov graben, sanitarni pa se podaljša do Save, kjer se bo priključil na “S” kanal in preko njega na čistilno napravo. Potek kanala preko naselja “Kolenov graben” ne sme posegati v nove ureditve ob Ličarjevem grabnu.
Vse meteorne vode se mora na kanalizacijo priključiti preko peskolovov, odtoke povoznih površin pa tudi preko lovilcev olja.
Pred priključkom meteorne kanalizacije na Kolenov graben se mora zgraditi še dodatno usedlanik in separator olja in bencina. Meteorni kanal iz ulice D2 se priključuje na vodotok pod ulico D2, ki je priključen na zbirni meteorni M kanal.
35. člen
Vodovod
Za povečanje tlaka v omrežju se zgradi nov vodohram na višje ležeči lokaciji izven območja zazidalnega načrta. Vodo v višje ležeči vodohram se prečrpava iz obstoječega, pri tem je treba zagotoviti zadostne količine vode za oskrbo vseh objektov in za hidrantsko omrežje.
Vodovodni razvod poteka v cestah ali ob njih. Hidrante se razporedi ob vseh cestah tako, da razdalja do najbližjega ni večja od 80 m.
36. člen
Plinsko omrežje
Za oskrbo naselja s plinom se zgradi nizkotlačno plinsko omrežje do vseh objektov in zagotovi zadostno količino plina.
Razvod bo speljan po notranjih cestah ali v zelenici ob cesti, kjer je to možno.
Omrežje bo priključeno na obstoječe v ulici na Dobravo.
37. člen
Elektro omrežje
Za oskrbo z električno energijo se zgradi nova transformatorska postaja, kapacitete 250 kVA.
Z visokonapetostnim zemeljskim kablom se jo poveže z 10 kV daljnovodom zahodno od naselja.
Nizkonapetostni kabelski razvod poteka ob dovoznih cestah do vseh objektov.
38. člen
Javna razsvetljava
Ob vseh cestah se z ene strani postavi javna razsvetljava s svetilkami na 4 m visokih drogovih. Svetilke se priključi na TP s posebnim nizkonapetostnim kabelskim razvodom.
39. člen
Telekom omrežje
Za potrebe telekom omrežja je potrebno od ATC Radeče do naselja inštalirati nov 50 parni kabel. Priključek se izvede z zemeljskim kablom, ki se ga priključi na obstoječe omrežje v ulici Milana Majcna.
Ob vhodu v naselje se na prvi stanovanjski hiši montira telefonski delilnik, od njega pa bo speljan kabelski razvod do vseh objektov. Razvod poteka ob dovoznih cestah.
40. člen
Kabelska TV
Dovodni kabel z omrežja bo do naselja speljan z zapadne smeri do ceste “C”, kjer bo montirana delilna omarica. Od omarice bo speljan kabelski razvod do vseh objektov. Razvodno omrežje poteka vzporedno s telekom omrežjem.
X. ETAPNOST GRADNJE
41. člen
Zazidalni načrt se bo izvajal etapno. Posebne etape so prostorske, funkcionalne in gradbeno tehnične celote.
Napredovanje etap mora biti organizirano tako, da se gradi v strnjeni zazidavi.
Obvezna je predhodna izvedba komunalne infrastrukturne mreže tako, da je omogočen priključek novozgrajenih objektov in njihovo normalno funkcioniranje.
Do pričetka posameznih posegov v prostor ostane namembnost površin nespremenjena.
XI. TOLERANCE
42. člen
Namembnosti površin in objektov ni mogoče spremeniti.
Možna so manjša odstopanja od:
– tlorisnih gabaritov objektov za +5 do –10%,
– funkcionalnih rešitev objektov tako, da se pri tem ne spreminjajo pomembne značilnosti (dostopi, orientacija objektov ipd.)
– trase komunalnih vodov v komunalnih koridorjih.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA
43. člen
Investitorji morajo pri izvajanju zazidalnega načrta upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja, ki temelji na določilih tega odloka,
– ne smejo spreminajti namembnosti objektov in površin določenih s tem odlokom,
– poleg določil tega odloka je pri načrtovanju in gradnji objektov potrebno upoštevati tudi pogoje iz soglasij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
44. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistični inšpektorat RS, za okolje in prostor – enota Celje.
45. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled vsem zaiteresiranim pri občinskih upravnih organih.
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0200-44/97-01
Radeče, dne 24. novembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radeče
Matjaž Han l. r.
