Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Marije Umek iz Ruš ter Karla Lorenčiča in drugih iz Ruš na seji dne 4. decembra 1997

1. Pobudi za oceno zakonitosti odloka o ureditvenem načrtu dela pretežno skladiščno-transportne cone ob Toledovi ulici v Rušah (Medobčinski uradni vestnik štajerske in koroške regije, št. 24/97) se sprejmeta.
2. Izvrševanje izpodbijanega odloka se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Ustavno sodišče je pobudi Marije Umek iz Ruš pridružilo pobudo Karla Lorenčiča in drugih pobudnikov iz Ruš, doslej vpisano pod številko U-I-228/97, zaradi skupnega odločanja in obravnavanja. Obe pobudi namreč izpodbijata isti predpis Občine Ruše. Oboji pobudniki navajajo, da naj bi bil izpodbijani odlok v nasprotju z več določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: ZUN) ter tudi s 33. členom ustave. Odlok naj bi predvideval gradnjo industrijskega objekta za proizvodnjo stiropora na območju, ki naj bi bilo v vseh občinskih planskih aktih opredeljeno kot pretežno skladiščno-transportno območje in ki se nahaja neposredno ob stanovanjskem območju. Iz karte št. 1 – zasnova namenske rabe površin-dolgoročnega plana Občine Ruše – naj bi bilo razvidno, da skladiščno-transportna cona nikoli ni bila namenjena za gradnjo industrijskih proizvodnih objektov oziroma objektov proizvodne obrti. V Rušah naj bi bilo sicer za širitev industrijske proizvodnje na voljo dovolj opuščenih objektov v industrijskih conah naselja.
2. Odlok naj bi bil tudi v nasprotju s 36. in 37. členom ZUN, saj naj bi najboljša rešitev ne bila izbrana na javnem natečaju na podlagi več pridobljenih predlogov. Prav tako naj ne bi bili upoštevani 23., 40. in 42. člen ZUN. Investitor naj bi v območju odloka že opravljal dejavnost izdelave stiropora v manjšem obsegu v objektu, zgrajenem brez dovoljenj. Soglasja o emisiji škodljivih plinov, emisiji hrupa in o povečanem prometu, ki so bila dana v postopku sprejemanja izpodbijanega odloka, naj bi se tako nanašala na obstoječe in zaradi te proizvodnje že poslabšano stanje. Pobudniki navajajo tudi, da je v zapisniku z javne obravnave izpodbijanega odloka izpadlo več njihovih tehtnih pripomb. Na podlagi tega zapisnika naj bi bila Krajevna skupnost Ruše izdala soglasje k osnutku odloka. Občani naj bi se bili z vsebino zapisnika ne strinjali, zato naj bi bili zoper ta zapisnik na KS Ruše tudi ugovarjali. Tudi posredovanje takšnega pomanjkljivega zapisnika občinskim svetnikom naj bi po mnenju pobudnikov vplivalo, da so le-ti sprejeli izpodbijani odlok.
3. Po mnenju prve pobudnice naj bi bil izpodbijani odlok tudi v nasprotju z določbo 33. člena ustave, ki jamči zasebno lastnino. Tovarniška hala, ki je z odlokom predvidena, naj bi povzročila povečanje hrupa, prometa in onesnaženosti ozračja okolice. Glede na to, da pobudnica stanuje v neposredni bližini predvidenega posega, naj bi bilo s tem poseženo v njeno bivalno okolje. Prva pobudnica predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka do dokončne odločitve ustavnega sodišča, saj naj bi se sicer v odloku predvideni poseg lahko začel uresničevati.
4. Ustavno sodišče je pobudi sprejelo. V nadaljnjem postopku bo moralo oceniti zakonitost izvedbe postopka priprave in sprejema izpodbijanega odloka in to predvsem glede priprave variantnih rešitev in javne razgrnitve. Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka, saj bi lahko izvajanje posegov, ki so v njem predvideni, v primeru neustavnosti ali nezakonitosti odloka privedlo do težko popravljivih posledic.
5. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.