Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani (MZSRSES), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. aprila 1997.

Ratificira se Začasni sporazum o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani, podpisan v Bruslju 11. novembra 1996.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

REPUBLIKA SLOVENIJA
v nadaljevanju Slovenija
na eni strani in
EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO IN EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu Skupnost,
na drugi strani
STA SE
GLEDE NA to, da je bil 10. junija 1996 v Luksemburgu podpisan Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani;
GLEDE NA TO, da je eden od ciljev Evropskega sporazuma zagotoviti ustrezen okvir za politični dialog in urejanje trgovinskih in gospodarskih odnosov med pogodbenicama in ki vsebuje določbe o finančnem sodelovanju, pomoči in spodbujanju sodelovanja pri preprečevanju nezakonitih dejavnosti in o kulturnih zadevah;
GLEDE NA TO, da je namen Evropskega sporazuma vzpostaviti tesne in trajne odnose, ki temeljijo na vzajemnosti in ki naj bi Sloveniji omogočili, da sodeluje v procesu evropske integracije;
GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti razvoj trgovinskih stikov, s krepitvijo in širitvijo prej vzpostavljenih odnosov, še zlasti s Sporazumom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, podpisanim 5. aprila 1993, ki je začel veljati 1. septembra 1993;
GLEDE NA TO, da je v ta namen treba, kakor hitro mogoče, s pomočjo Začasnega sporazuma izvajati določbe Evropskega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino;
GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti, da lahko Svet za sodelovanje, ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju, do začetka veljavnosti Evropskega sporazuma in ustanovitve Pridružitvenega sveta, izvaja pooblastila, ki so bila z Evropskim sporazumom dana Pridružitvenemu svetu in so potrebna za izvajanje Začasnega sporazuma,
ODLOČILI, da skleneta ta Sporazum in sta v ta namen imenovali za svoje pooblaščence,
REPUBLIKA SLOVENIJA:
Boris CIZELJ,
veleposlanik,
vodja Misije Republike Slovenije pri Evropski uniji,
EVROPSKA SKUPNOST:
Denis O’LEARY,
veleposlanik,
stalni predstavnik Irske,
predsedujoči Odbora stalnih predstavnikov,
Günther BURGHARDT,
generalni direktor Generalne direkcije za zunanje politične odnose Komisije Evropskih skupnosti,
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO in
EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO:
Günther BURGHARDT,
generalni direktor Generalne direkcije za zunanje politične odnose Komisije Evropskih skupnosti,
KI SO SE, potem ko so izmenjali svoja pooblastila v pravilni obliki,
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljeni v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, izražena v Listini Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga za notranjo in zunanjo politiko pogodbenic in so bistvene sestavine tega Sporazuma.

1. Skupnost in Slovenija v prehodnem obdobju, ki traja največ šest let od začetka veljavnosti tega Sporazuma, postopno vzpostavita območje proste trgovine po določbah tega Sporazuma in v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini 1994, v nadaljevanju GATT 1994 in Svetovno trgovinsko organizacijo, v nadaljevanju STO.
2. V trgovini med pogodbenicama se za razvrščanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura.
3. Osnovna carinska dajatev za vsak izdelek, ki se mora postopno zniževati, kot je določeno v tem Sporazumu je dajatev, ki se je dejansko uporabljala erga omnes na dan 9. junija 1996.
4. Če se po začetku veljavnosti tega Sporazuma uporablja erga omnes kakršnokoli znižanje carine – zlasti znižanja na podlagi carinskega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj GATT – je s tako znižanimi dajatvami treba zamenjati v tretjem odstavku navedeno osnovno carinsko dajatev od dneva, ko se taka znižanja začno uporabljati.
5. Skupnost in Slovenija se medsebojno obveščata o svojih osnovnih carinskih dajatvah.

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, ki so našteti v 25. do 97. poglavju Kombinirane nomenklature, z izjemo tistih izdelkov, ki so našteti v Prilogi I.
2. Določbe od 4. do 8. člena se ne uporabljajo za tekstilne izdelke ali izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, kot je določeno v 10. in 11. členu.
3. Trgovinska menjava med pogodbenicami za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

1. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije, ki niso našteti v Prilogi II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega porekla, ki so našteti v Prilogi II, se začasno opustijo v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvišujejo v skladu s pogoji, določenimi v omenjeni prilogi z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov na dan 1. januarja 2000.
3. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakovrednim učinkom, se za izdelke s poreklom iz Slovenije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma.

1. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti, ki ni našteto v Prilogah III in IV, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carine za uvoz v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi III, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu:
– 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 55% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 30% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 15% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 2000 se preostale carine odpravijo.
3. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi IV, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu:
– 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 70% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 45% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 35% osnovne carinske dajatve;
– 1. januarja 2000 se vsaka carina zniža na 20% osnovne carinske dajatve.
– 1. januarja 2001 se preostale carine odpravijo.
4. Vse količinske omejitve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti in ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma.

Določbe, ki se nanašajo na odpravo carinskih dajatev pri uvozu, se uporabljajo tudi za carinske dajatve fiskalne narave.

Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija v medsebojni trgovinski menjavi odpravita vse dajatve, ki imajo enakovreden učinek kot carinske dajatve pri uvozu.

1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom.
Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom, razen za izdelke, ki so našteti v Prilogi XII, za katere se odpravijo po časovnem razporedu, določenim v omenjeni prilogi.
2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija odpravita vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakovrednim učinkom.

Slovenija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carinske dajatve v trgovinski menjavi s Skupnostjo hitreje, kot je predvideno v 5. členu, če bosta to dopuščala njen splošni gospodarski položaj in položaj zadevnega sektorja gospodarstva.
Skupnost izjavlja, da je v podobnih okoliščinah pripravljena nadalje povečati ali hitreje odpraviti carinske plafone, omenjene v drugem odstavku 4. člena.
Svet za sodelovanje, naveden v 38. členu, v ta namen sprejme priporočila.

Protokol 1 določa režim, ki se uporablja za v njem navedene tekstilne izdelke.

Protokol 2 določa režim, ki se uporablja za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

1. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije zadrži kmetijsko komponento v carinah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V.
2. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Slovenija za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v carine, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V.

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije.
2. Izraz “kmetijski izdelki” pomeni izdelke, ki so našteti v 1. do 24. poglavju Kombinirane nomenklature, ter izdelke, ki so našteti v Prilogi I, izključuje pa ribiške izdelke, določene v Uredbi (EGS) št. 3759/92.

1. Protokol 3 določa režim trgovinske menjave za predelane kmetijske izdelke, ki so v njem našteti.
2. Za vino in žgane pijače bo sklenjen poseben sporazum.

1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije.
2. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Skupnost pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije na svoj trg priznava koncesije, navedene v Prilogi VI.
3. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti.
4. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Slovenija priznava pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo koncesije, navedene v Prilogi VII.
5. Ob upoštevanju obsega medsebojne trgovinske menjave kmetijskih izdelkov, njene posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Slovenije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru sporazuma GATT 1994 in STO, Skupnost in Slovenija v Svetu za sodelovanje od izdelka do izdelka ter skladno in vzajemno pregledata možnosti za medsebojno podeljevanje nadaljnjih koncesij.

Ne glede na druge določbe tega Sporazuma in zlasti njegovega 25. člena, če glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov, uvoz izdelkov s poreklom iz ene od obeh pogodbenic, za katere veljajo koncesije, podeljene po 15. členu, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, pogodbenici takoj začneta s posvetovanji z namenom, da najdeta ustrezno rešitev. Dokler take rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.

Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije, na katere se nanaša Uredba (EGS) št. 3759/92 o skupni organizaciji trga za ribiške izdelke in druge izdelke vodne kulture.

1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Slovenije, naštete v Prilogi VIII a, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni Prilogi. Določbe 15. in 16. člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke.
2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VIII b, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Določbe 15. in 16. člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke.

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v Protokolih 1, 2 in 3 drugače določeno.

1. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne smejo uvajati nove carine ali dajatve z enakovrednim učinkom, tiste, ki se že uporabljajo, pa se ne smejo povečati.
2. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne sme uvesti nobena nova količinska omejitev ali ukrep z enakovrednim učinkom, obstoječi pa se ne smejo zaostrovati.
3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena nikakor ne smejo omejevati izvajanja kmetijske politike Slovenije in Skupnosti ali sprejemanja kakršnihkoli ukrepov v okviru te politike, če s tem ni prizadet uvozni režim, določen v Prilogah VI in VII, kar pa ne vpliva na koncesije, podeljene po 15. členu.

1. Pogodbenice ne izvajajo nobenega ukrepa ali postopka notranje fiskalne narave, ki bi posredno ali neposredno lahko povzročil diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in enakimi izdelki s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.
2. Za izdelke, ki se izvažajo na ozemlje ene od obeh pogodbenic, se ne smejo izplačevati višja povračila notranjih posrednih davščin, kot znašajo posredne davščine za te izdelke.

1. Ta Sporazum ne izključuje ohranjanja obstoječih ali ustanavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov o obmejni trgovini, razen če taki sporazumi spreminjajo trgovinske dogovore, predvidene po tem Sporazumu. Ta Sporazum zlasti ne sme vplivati na izvajanje posebnih dogovorov, ki urejajo pretok blaga in so določeni v sporazumih o obmejnem sodelovanju, ki so bili predhodno sklenjeni med eno ali več državami članicami in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in jih je nasledila Republika Slovenija.
2. Pogodbenice se v okviru Sveta za sodelovanje med seboj posvetujejo o sporazumih, s katerimi se ustanavljajo take carinske unije ali območja proste trgovine, in kjer bo to potrebno, o drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z njihovo trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja potekajo zlasti, ko tretja država pristopi k Skupnosti, in sicer z namenom, da se upoštevajo v tem Sporazumu navedeni skupni interesi Skupnosti in Slovenije.

Slovenija lahko sprejme časovno omejene izjemne ukrepe, ki odstopajo od določb 5. člena in prvega odstavka 20. člena, in sicer v obliki povečanih carinskih dajatev.
Ti ukrepi se lahko nanašajo samo na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje, ki so v postopku prestrukturiranja ali v velikih težavah, zlasti kadar povzročajo večje socialne probleme.
Carinske dajatve, ki so v Sloveniji na podlagi omenjenih ukrepov uvedene pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ne smejo presegati 25% ad valorem in morajo ohraniti preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15% vrednosti vsega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kot so določeni v I. poglavju, v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.
Ti ukrepi se uporabljajo največ pet let, razen če Svet za sodelovanje odobri daljše časovno obdobje. Prenehajo se uporabljati najkasneje ob izteku prehodnega obdobja.
Takih ukrepov pa za določen izdelek ni mogoče uvesti, če so potekla tri leta od odprave vseh carin in količinskih omejitev oziroma dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom.
Slovenija obvesti Svet za sodelovanje o vseh izjemnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se o takih ukrepih in o sektorjih, na katere se nanašajo, pogodbenici posvetujeta v Svetu za sodelovanje, še preden začno ti ukrepi veljati. Ob sprejemanju takih ukrepov Slovenija predloži Svetu za sodelovanje tudi časovni razpored odpravljanja carinskih dajatev, ki jih uvaja po tem členu. Ta razpored mora predvideti postopno opuščanje tako uvedenih carin, s katerim je treba začeti najkasneje dve leti po uvedbi dajatev, in sicer po enakih letnih stopnjah. Svet za sodelovanje lahko odloči o drugačnem razporedu.

Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovinski menjavi z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, lahko proti takemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s Sporazumom o izvajanju VI. člena sporazuma GATT 1994, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo in po pogojih ter postopkih, ki so določeni v 28. členu.

Kadar se določen izdelek uvaža v tako povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroči ali grozi, da bo povzročil:
– resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic ali
– resne motnje v kateremkoli sektorju gospodarstva ali težave, ki bi lahko povzročile resno poslabšanje gospodarskega položaja območja,
lahko Skupnost ali Slovenija, torej prizadeta pogodbenica, sprejme ustrezne ukrepe po pogojih ter v skladu s postopki, ki so določeni v 28. členu.

Kadar ravnanje po 8. in 20. členu pripelje do
– ponovnega izvoza izdelka v tretjo državo, za katerega pogodbenica, ki izvaža, ohranja uvedene izvozne količinske omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakovrednim učinkom, ali
– resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža,
in kadar tak položaj povzroči ali bi utegnil povzročiti večje težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki, določenimi v 28. členu. Ukrepi morajo biti nediskriminacijski in odpravljeni takoj, ko ni več razlogov, ki jih opravičujejo.

Države članice in Slovenija postopno prilagajajo vse državne monopole tržne narave, tako da zagotovijo, da do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma med državljani držav članic in Slovenije ne bo več nobene diskriminacije glede pogojev za nabavo in trženje blaga. Svet za sodelovanje bo obveščen o sprejetih ukrepih za dosego tega cilja.

1. Če bi Skupnost ali Slovenija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave v smislu 25. člena, uvedla upravni postopek z namenom, da hitro zbere informacije o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.
2. V primerih iz 24., 25. in 26. člena Skupnost oziroma v danem primeru Slovenija še pred uvedbo ukrepov predvidenih v teh členih, ali v primerih, na katere se nanaša točka d) tretjega odstavka, čim prej, predložita Svetu za sodelovanje vse pomembne informacije z namenom, da se poišče za pogodbenici sprejemljiva rešitev.
Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega Sporazuma.
Svet za sodelovanje je treba takoj obvestiti o zaščitnih ukrepih. V njegovem okviru občasno potekajo posvetovanja o teh ukrepih z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo.
3. Za izvajanje drugega odstavka se uporabljajo naslednje določbe:
a) V zvezi s 25. členom se težave, ki nastanejo zaradi razmer, na katere se ta člen nanaša, predložijo v proučitev Svetu za sodelovanje, ki lahko sprejme vse potrebne sklepe za njihovo odpravo.
Če Svet za sodelovanje ali pogodbenica, ki izvaža, nista sprejela sklepa za odpravo težav ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav.
b) V zvezi s 24. členom je treba Svet za sodelovanje obvestiti o primerih dumpinga takoj, ko so organi pogodbenice, ki uvaža, začeli s preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe.
c) V zvezi s 26. členom se težave, ki izhajajo iz razmer, omenjenih v tem členu, predložijo Svetu za sodelovanje v proučitev.
Svet za sodelovanje lahko sprejme vse potrebne sklepe za odpravo teh težav. Če takega sklepa ni sprejel v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki izvaža, uporabi ustrezne ukrepe pri izvozu takega izdelka.
d) Kadar zaradi izjemnih okoliščin, ki terjajo takojšnje ukrepanje, ni bilo možno zadeve predhodno javiti oziroma jo proučiti, lahko v razmerah, ki so navedene v 24., 25. in 26. členu, Skupnost oziroma v danem primeru Slovenija takoj uporabi zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja, ter o tem takoj obvesti Svet za sodelovanje.

Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo za carinske preferenciale, predvidene v tem Sporazumu.

Ta Sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev za uvoz, izvoz ali blago v tranzitu, ki so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; varstva neobnovljivih naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovinske menjave med pogodbenicama.

Uporaba tega Sporazuma ne vpliva na Uredbo Sveta (EGS) št. 1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi določb prava Skupnosti na Kanarskih otokih.

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo dovoljevale vsa plačila iz bilance tekočih transakcij v prosto konvertibilni valuti, če so transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, v zvezi s pretokom blaga, storitev ali oseb med pogodbenicami, ki je bil liberaliziran v skladu s tem Sporazumom.

1. Če bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma nezdružljivo naslednje:
(i) vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja, katerih namen ali učinek so preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence,
(ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja,
(iii) vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom.
2. Vsi postopki in ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 85., 86. in 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
3. Svet za sodelovanje v treh letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega odstavka. Pogodbenice postopke, ki so nezdružljivi s prvim odstavkom, do sprejema izvedbenih pravil obravnavajo vsaka na svojem ozemlju v skladu s svojo veljavno zakonodajo, kar pa ne vpliva na določbe šestega odstavka.
4.a) Za namene uporabe določb točke (iii) prvega odstavka se pogodbenice strinjajo, da se v prvih štirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeljuje Slovenija, ocenjuje ob upoštevanju dejstva, da se na Slovenijo gleda kot na območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v točki a) tretjega odstavka 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Svet za sodelovanje, ob upoštevanju gospodarskega položaja Slovenije odloči, ali se mora to obdobje podaljšati za nadaljnja štiriletna obdobja.
b) Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državne pomoči med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o skupnem znesku in razdelitvi danih sredstev pomoči in da na zahtevo predloži podatke o sistemu pomoči. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži informacije o določenih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.
5. V zvezi z izdelki, omenjenimi v II. in III. poglavju II. oddelka,
– se točka (iii) prvega odstavka ne uporablja;
– se morajo vsi postopki, ki so v nasprotju s točko (i) prvega odstavka, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi 42. in 43. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in še zlasti z merili, določenimi v Uredbi Sveta št. 26/1962.
6. Če Skupnost ali Slovenija meni, da je določen postopek nezdružljiv s pogoji prvega odstavka in:
– ni ustrezno obravnavan v izvedbenih pravilih, omenjenih v tretjem odstavku, ali
– če takih pravil ni in tak postopek povzroči ali grozi, da bo povzročil resno škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo njenemu domačemu gospodarstvu, vključno z njenim sektorjem storitev,
lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Sveta za sodelovanje ali po 30 delovnih dneh potem, ko mu je zadevo predložila v obravnavo.
V postopkih, ki so nezdružljivi s točko (iii) prvega odstavka, kadar se zanje uporablja Sporazum STO, se taki ustrezni ukrepi lahko sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, ki so v njem določeni, kakor tudi vsi drugi ustrezni instrumenti dogovorjeni v okviru STO, ki se uporabljajo med pogodbenicami.
7. Ne glede na nasprotne določbe, sprejete v skladu s tretjim odstavkom, pogodbenice izmenjujejo informacije in pri tem upoštevajo omejitve, ki jih nalagajo zahteve za varovanje strokovne in poslovne tajnosti.
8. Ta člen se ne uporablja za izdelke, na katere se nanaša Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, in so predmet Protokola 2.

1. Pogodbenici si prizadevata, da se, kjerkoli je to mogoče, za namene uravnavanja plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, čim prej predloži drugi pogodbenici časovni razpored za njihovo odpravo.
2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Slovenija resne plačilnobilančne težave ali kadar ji take težave neposredno grozijo, lahko Skupnost ali Slovenija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi za uvoz, ki pa morajo biti časovno omejeni in ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno za izboljšanje položaja plačilne bilance. Skupnost oziroma Slovenija mora o tem takoj obvestiti drugo pogodbenico.
3. Noben omejevalni ukrep se ne sme uporabljati za prenose v zvezi z naložbami in še zlasti ne za repatriacijo vloženih ali ponovno vloženih zneskov ali za katerokoli vrsto prihodkov, ki iz tega izhajajo.

V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile podeljene posebne ali izključne pravice, Svet za sodelovanje zagotovi, da se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma spoštujejo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti njenega 90. člena.

1. Na podlagi določb tega člena in Priloge X pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.
2. Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma, v vsakem primeru pa od začetka veljavnosti Evropskega sporazuma, Slovenija varuje pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine na ravni varstva, ki je podobna ravni, ki jo v Skupnosti zagotavljajo njeni akti, zlasti tisti, navedeni v Prilogi X, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

Upravni organi pogodbenic si v zadevah s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določili Protokola 5.

Svet za sodelovanje, ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju, ki sta ga 5. aprila 1993 podpisali Evropska gospodarska skupnost in Slovenija, opravlja naloge, ki so mu dodeljene s tem Sporazumom.

Za uresničevanje ciljev tega Sporazuma je Svet za sodelovanje pooblaščen, da odloča v primerih, predvidenih s tem Sporazumom. Tako sprejete odločitve so obvezne za pogodbenice, ki ukrenejo vse potrebno za izvajanje sprejetih odločitev. Svet za sodelovanje lahko tudi daje ustrezna priporočila.
Sklepe in priporočila oblikuje po dogovoru med pogodbenicama.
1. Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih dolžnosti pomaga Skupni odbor, ki ga na eni strani sestavljajo predstavniki Skupnosti in na drugi strani predstavniki Vlade Slovenije, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.
Naloge Skupnega odbora vključujejo pripravo sestankov Sveta za sodelovanje.
2. Svet za sodelovanje lahko prenese na Skupni odbor katerokoli svoje pooblastilo. V tem primeru Skupni odbor sprejme odločitve v skladu s pogoji, določenimi v prvem in drugem odstavku tega člena.
3. Skupni odbor po potrebi sprejme svoj lastni poslovnik. Skupni odbor se prvič sestane v treh mesecih po začetku veljavnosti Sporazuma, po tem pa enkrat letno. Na zahtevo ene ali druge pogodbenice se lahko po medsebojnem dogovoru skličejo izredni sestanki. Pogodbenici izmenoma predsedujeta Skupnemu odboru. Če je le mogoče, se dnevni red sestankov Skupnega odbora dogovori vnaprej.

1. Vsaka od pogodbenic lahko Svetu za sodelovanje predloži vsak spor v zvezi z uporabo ali razlago tega Sporazuma.
2. Svet za sodelovanje lahko reši spor s sklepom.
3. Vsaka pogodbenica mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje sklepa, omenjenega v drugem odstavku.
4. Če ni možno rešiti spora v skladu z drugim odstavkom, lahko vsaka pogodbenica obvesti drugo o imenovanju razsodnika; druga pogodbenica mora potem imenovati drugega razsodnika v dveh mesecih. Za uporabo tega postopka se Skupnost in države članice štejejo kot ena stran v sporu.
Svet za sodelovanje imenuje tretjega razsodnika.
Razsodniki odločajo z večino glasov.
Vsaka stranka v sporu mora ukreniti vse potrebno za izvajanje odločitve razsodnikov.

V okviru tega Sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo v primerjavi z njenimi državljani zagotovila, fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

Nobeno določilo tega Sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katerekoli ukrepe:
a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja podatkov v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi,
b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da taki ukrepi ne škodujejo pogojem konkurence za izdelke, ki se ne uporabljajo izrecno v vojaške namene,
c) ki se ji zdijo bistvenega pomena za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki vplivajo na ohranjanje zakonitosti in reda, v času vojne ali resne mednarodne napetosti, ki pomeni nevarnost vojne, ali z namenom, da izpolni obveznosti, ki jih je sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti.

1. Na področjih, ki so vsebovana v tem Sporazumu in brez škode za kakršnekoli posebne določbe, ki jih ta vsebuje:
– ukrepi, ki jih uporablja Slovenija glede Skupnosti, ne smejo povzročiti diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji;
– ukrepi, ki jih uporablja Skupnost glede Slovenije, ne smejo povzročiti diskriminacije med slovenskimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji.
2. Določbe prvega odstavka ne vplivajo na pravice pogodbenic, da uporabijo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje bivališče niso v enakih položajih.

Izdelki s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost niso deležni ugodnejše obravnave, kot ga države članice uporabljajo med seboj.

1. Pogodbenici sprejemata vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega Sporazuma. Poskrbijo, da se dosežejo cilji, določeni s tem Sporazumom.
2. Če ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega Sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden pa to stori, Svetu za sodelovanje, razen v posebno nujnih primerih, predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.
Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo delovanje Sporazuma. O teh ukrepih je treba takoj obvestiti Svet za sodelovanje in se v njem o njih posvetovati, če druga pogodbenica to zahteva.

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, in 6 ter Priloge I do VIII b), X in XII so sestavni del tega Sporazuma.

Ta Sporazum se uporablja do začetka veljavnosti Evropskega sporazuma, podpisanega v Luksemburgu 10. junija 1996.
Vsaka pogodbenica lahko ta Sporazum odpove z obvestilom drugi pogodbenici. Sporazum preneha veljati šest mesecev po datumu takega obvestila.

Sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, kjer se uporabljajo pogodbe, s katerimi so bile ustanovljene Evropska skupnost, Evropska skupnost za premog in jeklo in Evropska skupnost za jedrsko energijo ter v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa za ozemlje Slovenije.

Sporazum je sestavljen v dveh izvodih v slovenskem in angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem, švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Generalni sekretar Sveta Evropske unije je depozitar tega Sporazuma.

Ta Sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi lastnimi postopki.
Ta Sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca od datuma, ko pogodbenici uradno obvestita generalnega sekretarja Sveta Evropske unije, da so omenjeni postopki končani. Z začetkom njegove veljavnosti, se prenehajo uporabljati določbe 14. do 34. člena Sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, podpisanega v Luksemburgu 5. aprila 1993.

1. Če začne ta Sporazum veljati 1. januarja 1997 ali po tem datumu, za namene III. oddelka in Protokolov 1 do 6 k temu Sporazumu izraz “začetek veljavnosti tega Sporazuma” pomeni:
datum začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti, ki začnejo veljati na ta datum in
1. januar leta, ko začne veljati, za obveznosti, ki začnejo veljati po datumu začetka veljavnosti s sklicevanjem na datum začetka veljavnosti.
2. Če začne veljati po 1. januarju kateregakoli leta, se uporabljajo določbe Protokola 6.
V Bruslju, enajstega novembra tisočdevetstošestindevetdeset.
Hecho en Bruselas, el once de noviembre de mil novecientos noventa y seis.
Udfærdiget i Bruxelles den elevte november nitten hundrede og seks og halvfems.
Geschehen zu Brüssel am elften November neunzehnhundertsechsundneunzig.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις ένδεκα Νοεμβρον χίλια εννιακόσια ενενήντα έξι τέσσερα.
Done at Brussels on the eleventh day of November in the year one thousand nine hundred and ninety-six.
Fait à Bruxelles, le onze novembre mil neuf cent quatre-vingt-seize.
Fatto a Bruxelles, addi’ undici novembre millenovecentonovantasei.
Gedaan te Brussel, de elfde november negentienhonderd zesennegentig.
Feito em Bruxelas, em onze de Novembro de mil novecentos e noventa e seis.
Tehty Brysselissä yhdentenätoista päivänä marraskuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäkuusi.
Som skedde I Bryssel den elfte november nittonhundranittiosex.

I                    člen 3(1) in     OPREDELITEV INDUSTRIJSKIH IN
                     člen 13(2)       KMETIJSKIH IZDELKOV
II                   člen 4(2)        CARINSKE KONCESIJE SKUPNOSTI
III                  člen 5(2)        CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE
IV                   člen 5(3)        CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE
V                    člen 12(1)       BLAGO, NA KATEREGA SE NANAŠA 12. ČLEN
VI                   člen 15(2)       KONCESIJE SKUPNOSTI ZA KMETIJSTVO
VII                  člen 15(4)       KONCESIJE SKUPNOSTI ZA KMETIJSTVO
VIIIa                člen 18          KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBIŠTVO
VIIIb                člen 18          KONCESIJE SLOVENIJE ZA RIBIŠTVO
X                    člen 36          VARSTVO PRAVIC INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN 
                                      POSLOVNE LASTNINE, NA KATERE SE NANAŠA 36. ČLEN
XII                  člen 8(1)        CARINSKE DAJATVE PRI IZVOZU IN DAJATVE Z 
                                      ENAKOVREDNIM UČINKOM, NA KATERE SE NANAŠA 8. ČLEN

250100
250510
250590
250621
250629
250810
250830
250840
250860
250900
251710
251749
251810
251820
251830
252100
252210
252220
252230
252890
253090
27100027
27100029
27100032
27100034
27100036
27100069
27100074
27100076
27100077
27100078
271500
280410
280421
280540
281000
281119
281122
281123
281129
281530
281810
281820
282120
282410
282420
282490
282619
282620
282690
282720
282736
282739
282810
282990
283030
283090
283190
283210
283220
283319
283321
283326
283329
283340
283422
283429
283510
283521
283522
283523
283524
283525
283526
283529
283539
283610
283691
283692
283693
283699
283719
283720
283800
283911
283919
283920
283990
284011
284019
284020
284110
284150
284170
284180
284190
284210
284290
284329
284610
284690
284810
284890
284920
284990
285000
285100
290110
290121
290122
290123
290124
290129
290211
290219
290242
290243
290260
290270
290290
290312
290313
290314
290315
290316
290319
290329
290330
290340
290351
290359
290361
290362
290369
290410
290490
290511
290514
290515
290517
290519
290521
290522
290529
290539
290541
290543
290549
290550
290612
290613
290614
290619
290621
290629
290714
290715
290719
290722
290723
290729
290730
290810
290820
290890
290920
290930
290950
290960
291020
291090
291212
291213
291219
291221
291230
291242
291249
291250
291260
291300
291419
291421
291423
291429
291430
291441
291450
291470
291523
291540
291550
291560
291619
291620
291632
291633
291639
291713
291714
291720
291734
291736
291817
291819
291823
291829
291830
291890
291900
292112
292122
292130
292141
292142
292143
292144
292145
292149
292221
292222
292229
292230
292390
292421
292519
292520
292620
292690
292800
292990
293010
293212
293321
293379
294200
300410
30042090
30043190
300432
300439
300440
300450
300490
300510
300590
300620
300630
300640
300650
300660
310100
310510
320130
320190
320710
320720
320730
320740
320990
321000
321210
321290
321310
321390
321490
321511
321519
330210
330290
33030090
330410
330420
330430
330491
330499
330510
330520
330530
330590
330610
330690
330710
330720
330730
330741
330749
330790
340111
340119
340120
340211
340212
340213
340219
340290
340311
340319
340391
340399
340410
340420
340490
340510
340520
340530
340540
340590
340700
350190
350510
350520
350610
350691
350699
350710
360100
360410
360490
360610
360690
370199
380190
380400
380510
380520
380590
380810
380820
380830
380840
380890
380910
380991
380992
380999
381010
381090
381400
381600
381720
381900
382000
382200
382310
382320
382330
382340
382350
390511
390519
390590
390610
390750
390791
390799
390910
390930
390940
390950
391510
391520
391530
391590
391610
391620
391690
391721
391722
391723
391729
391731
391732
391733
391739
391740
391890
391910
391990
392010
392020
392030
392041
392042
392051
392059
392061
392062
392063
392069
392072
392073
392079
392092
392093
392094
392099
392111
392112
392113
392114
392119
392190
392220
392290
392310
392329
392330
392340
392350
392390
392410
392490
392510
392520
392530
392590
392610
392620
392630
392690
400300
400400
400510
400591
400599
400610
400690
400811
400819
400821
400829
400910
400920
400930
400940
400950
401010
401091
401099
401110
401120
401150
401191
401210
401220
401290
401310
401320
401390
401519
401590
401610
401691
401693
401694
401695
401699
41041095
41041099
410429
41051191
41051199
41051290
41051990
410520
41061190
410612
410619
410620
41071090
410721
410729
410790
410800
410900
411000
411100
430211
430212
430213
430219
430220
43040010
470100
470200
470411
470419
470429
470710
470720
470730
470790
480210
480240
480251
480253
480910
480920
480990
481021
481029
481129
481131
481139
481410
481490
481500
481630
481690
481710
481720
481730
482010
482020
482030
482040
482050
482090
482110
482190
482311
482319
482330
482351
482360
482390
490199
490700
490810
490900
491000
491110
491191
491199
64035119
64035191
64035195
64035199
640359
640391
640399
640691
660110
660191
660199
660310
660320
660390
680100
680210
680221
680222
680223
680229
680291
680292
680293
680299
680300
680421
680422
680423
680430
680510
680520
680530
680610
680690
680911
680919
680990
681270
681591
690100
690310
690320
690390
690600
690790
690890
690911
691200
691410
691490
700719
700729
700800
701090
701321
701329
701331
70133991
70133999
701391
701790
701920
701939
701990
702000
730719
730721
730810
730820
730840
730890
731100
731300
731420
731430
731441
731442
731449
731450
731511
731512
731519
731520
731581
731582
731589
731590
732010
732020
732090
732181
732182
732183
732190
732211
732219
732290
732429
761090
761210
820110
820120
820130
820140
820150
820160
820190
820210
820220
820231
820232
820240
820291
820299
820730
820810
820820
820830
820840
821300
830300
830400
830710
830790
830820
830910
831000
840390
840410
840420
840490
840810
84082031
84082035
85082037
84082051
84082055
84082057
84082099
840890
841221
841231
841420
841430
841440
841480
841610
841620
841630
841690
841911
841919
841931
841932
841950
841960
842111
842112
842119
842121
842122
842123
842129
842131
84213930
84213951
84213955
84213971
84213975
842191
842230
842240
842420
842489
842490
842611
842612
842619
842620
842630
842641
842649
842691
842699
843020
843110
843120
843131
843139
843141
843142
843143
843149
843210
843221
843229
843230
843280
843290
843311
843340
843352
843353
843360
843390
843410
843420
843490
843510
843590
843680
844180
845020
845090
845110
845129
845130
845140
845150
845180
845190
845310
845320
845380
845390
845410
845420
845610
845620
845630
845690
845710
845720
845730
845811
845819
845891
845899
845910
845921
845929
845931
845939
845940
845951
845959
845961
845969
845970
846011
846031
846039
846040
846090
846110
846120
846130
846140
846150
846190
846210
846221
846229
846231
846239
846241
846249
846291
846299
846310
846320
846330
846390
846410
846420
846490
846510
846591
846592
846593
846594
846595
846596
846599
846610
846620
846630
846691
846692
846693
846694
846781
847050
847410
847420
847431
847432
847439
847480
847490
847751
847759
847790
847910
847920
847930
847940
847981
847982
847989
847990
848310
848320
848330
848350
848360
848390
848410
848490
851650
851710
851740
851781
851810
852510
852520
853221
853229
85369001
85369010
85369020
854130
854150
854610
854620
860110
860120
860210
860290
860310
860390
860400
860500
860610
860620
860630
860691
860692
860699
860711
860712
860719
860721
860729
860730
860791
860799
870110
87033219
870850
870860
870870
871200
871310
871390
900110
900311
900410
900490
900820
901820
901832
901839
901841
901849
901850
902610
902620
902680
902690
902710
902890
902920
902990
903081
903189
903140
903180
903220
903281
910511
940310
940320
940390
940591
950699
960610
960621
960630
960711
960719
960720
961511
961519
961590

252329
252390
280110
280430
280440
280610
281121
281512
282300
282890
283322
283531
284030
284700
284910
291211
291731
291732
291733
291735
293100
320610
320810
320820
320890
320910
321100
321410
340220
340600
360200
360300
38239070
38239081
38239083
38239085
38239087
38239091
38239093
38239095
391810
392210
392321
420100
420211
420212
420219
420221
420222
420229
420231
420232
420239
420291
420292
420299
420310
420321
420329
420330
420340
420400
420500
430310
430390
43040090
441010
441090
441111
441119
441121
441129
441131
441139
441191
441199
441212
441219
441221
441229
441291
441299
480100
480252
480260
480300
480570
480580
480810
481011
481012
481420
481430
481610
481620
481810
481820
481830
481840
481910
481920
481940
481950
481960
482210
482290
482340
482359
482370
490300
640110
640191
640192
640199
640211
640219
640220
640230
640291
640299
640311
640319
640320
640330
640340
640411
640419
640420
640510
640520
640590
650100
650200
650300
650400
650510
650590
650610
650691
650692
650699
650700
680710
680790
680800
681011
681019
681020
681091
681099
681110
681120
681130
681190
690410
690490
690510
690590
711311
711319
711320
711411
711419
711420
720221
720241
720249
72029919
72029930
72029980
72089090
72099090
72113031
72113039
72113050
72113090
72114195
72114199
72114991
72114999
72119019
72119090
721410
721510
721520
721530
721540
72159090
721660
72169050
72169060
72169091
72169093
72169095
72169097
72169098
721711
721712
721713
721719
721721
721722
721723
721729
721731
721732
721733
721739
72189030
72189091
72189099
72199091
72199099
72202031
72202039
72202051
72202059
72202091
72202099
72203051
72209019
72209039
72209090
722220
72223059
72223091
72223099
72252090
72259090
72261091
72261099
72262080
72269291
72269299
72269980
72281050
72281090
72282060
722840
722850
72286081
72286089
72287091
72287099
722910
722920
722990
730120
730630
730640
730650
730660
730690
730711
730722
730723
730729
730791
730792
730793
730799
730830
730900
731010
731021
731029
731411
731419
731700
731811
731812
731813
731814
731815
731816
731819
731821
731822
731823
731824
731829
732111
732112
732113
732391
732392
732393
732394
732399
732510
732599
732620
740710
740721
740722
740729
740811
740819
740821
740822
740829
741991
741999
760120
760410
760421
760429
760511
760519
760521
760529
760611
760612
760691
760692
760711
760719
760720
760810
760820
760900
761010
761290
761690
790120
790400
790500
790600
790710
790790
820310
820320
820330
820340
820411
820412
820420
820510
820520
820530
820540
820551
820559
820560
820570
820580
820590
820600
820711
820712
820720
820740
820750
820760
820770
820780
820790
830110
830120
830130
830140
830150
830160
830170
830210
830220
830230
830241
830242
830249
830250
830260
830810
830890
830990
840310
840721
840729
840731
840732
841011
841012
841013
841090
841311
841319
841320
841330
841340
841350
841360
841370
841381
841382
841391
841392
841410
841451
841459
841460
841510
841581
841582
841583
841590
841720
841790
841810
841821
841829
841830
841840
841850
841861
841869
841891
841899
841920
841940
841981
841989
842199
842211
842219
842220
842310
842320
842330
842381
842382
842389
842390
842410
842430
842481
842710
842720
842790
843240
843319
843320
843330
843351
843359
843810
845011
845012
845019
845121
845430
845490
845530
847120
84719280
848041
848110
848120
848130
848140
848180
848190
848210
848340
850110
850120
850131
850132
850140
850151
850152
850211
850220
850300
850410
850421
850422
850423
850433
850434
850440
850450
850490
850511
850519
850520
850611
850612
850613
850620
850710
850720
850780
850790
850810
850820
850880
850910
850920
850930
850940
850980
850990
851010
851110
851120
851130
851140
851150
851180
851190
851210
851220
851310
85141010
851511
851519
851521
851529
851531
851539
851580
851590
851610
851621
851629
851631
851632
851633
851640
851660
851671
851672
851679
851680
851730
852810
852820
852910
852990
853010
853080
853110
853120
853180
853210
853223
853224
853329
853331
853339
853340
853390
853400
853510
853521
853529
853530
853540
853590
853610
853620
853630
853641
853649
853650
853661
853669
853710
853720
853810
853890
854110
854220
854280
854441
854449
854470
854690
854710
854720
854790
87012090
870190
ex 8702.10.11(1)
87021019
87021091
87021099
ex 8702.90.11( 1)
87029019
87029031
87029039
87029090
870322
870323
870324
87033190
87033290
870333
870390
870410
870421
870422
870423
870431
870432
870490
870510
870520
870530
870540
870590
870600
870911
870919
870990
871110
871120
871620
871631
871639
871640
871680
880110
890391
890392
890399
900810
900830
901320
901600
901910
901920
902830
903031
903039
903040
903210
903289
910310
910390
910521
910529
910591
910599
910610
910700
940410
940421
940429
940430
940490
940510
940520
940530
940540
940550
940560
940600
960310
960321
960329
960330
960340
960350
960390
960622
(1) Glej v opombi opis zadevnih izdelkov

---------------------------------------------------------------------------------------
Tarifna štev.                            Opis zadevnih izdelkov
KN
---------------------------------------------------------------------------------------
ex 87.02.10.11     Motorna vozila za prevoz deset ali več oseb, vključno z voznikom:
                   – z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in kompresijskim vžigom
                   (dizelskim ali poldizelskim):
                   – – s prostornino cilindrov nad 2500 cm3:
                   – – – novi
                   – – – – drugi kot tisti, ki so konstruirani za uporabo na letališčih
ex 87.02.90.11     – Drugo:
                   – – z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in vžigom na svečke:
                   – – s prostornino cilindrov nad 2800 cm3:
                   – – – novi
                   – – – – drugi kot tisti, ki so konstruirani za uporabo na letališčih
---------------------------------------------------------------------------------------

1. Akti skupnosti, na katere se nanaša 36. člen:
– Prva direktiva Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 za približevanje zakonodaje držav članic glede blagovnih znamk
– Direktiva Sveta 87/54/EGS z dne 16. decembra 1986 o pravnem varstvu topografij polprevodniških izdelkov
– Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov
– Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega potrdila o zaščiti za zdravila
– Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o varstvu geografskih oznak in oznak porekla za kmetijske izdelke in živila
– Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi nekaterih predpisov glede avtorskih pravic in pravic, ki se nanašajo na avtorske pravice, ki se uporabljajo za satelitske oddaje in kabelske prenose
– Direktiva Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993, ki usklajuje časovno obdobje varstva avtorskih pravic in nekaterih pravic, ki se nanašajo na avtorske pravice
– Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici najemanja in pravici posojanja ter o določenih sorodnih pravicah na področju intelektualne lastnine
– Uredba Sveta (ES št. 1610/96) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega potrdila o zaščiti za izdelke za varstvo rastlin
– Direktiva (96/9/EC) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov.
2. Če bi se pojavili problemi na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot jih obravnavajo navedeni akti Skupnosti, in ki bi vplivali na pogoje trgovanja, bo na zahtevo Slovenije ali Skupnosti nujno prišlo do posvetovanj pod okriljem Sveta za sodelovanje, da se najdejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Slovenija postopno zniža izvozne dajatve, enakovredne carinskim dajatvam, po naslednjem časovnem razporedu:

1. 1. 1997 : 4 %                    1. 1. 1998 : 0 %
za naslednje izdelke:
----------------------------------------------------------------------------------------
Tarifna        Poimenovanje izdelkov
št. KN
----------------------------------------------------------------------------------------
44.01          Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali podobnih 
               oblikah; iverje in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki,
               aglomerirani in neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobe 
               oblike
4401.10 00     – Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali
               podobnih oblikah
               – iverje, sekanci in podobno:
4401.21 00     – – iglavcev
4401.22 00     – – neiglavcev
4401.30        – Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v 
               okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike
4401.30 90     – – – drugo
44.03          Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljave, ali štirikotno tesan
4403.20 00     – Drugo, iglavcev
               – drug
4403.91 00     – – hrastov (Quercus spp.)
4403.92 00     – – bukov (Fagus spp.):
4403.99        – – drug:
4403.99 10     – – – topolov
4403.99 20     – – – kostanjev
4403.99 80     – – – drugo
44.07          Les, vzdolžno žagan in iverjen, rezan ali luščen, skobljan ali ne, topo 
               ali zobato dolžinsko spojen, debeline nad 6 mm:
               – drugo:
4407.91        – – hrastov (Quercus spp.):
4407.91 10     – – – topo ali zobato dolžinsko spojen, skob-– – – ljan ali ne, brušen 
               ali ne
               – – – drugo:
               – – – skobljan:
4407.91 31     – – – – – bloki, deščice, frizi in ploščice za   – – – – – parket ali 
               ladijski pod, nesestavljeni
4407.91 39     – – – – – drugo
4407.91 50     – – – – brušen
4407.91 90     – – – – drugo
4407.92        – – bukov (Fagus spp.):
4407.92 10     – – – topo ali zobato dolžinsko spojen, skob-– – – ljan ali ne, brušen 
               ali ne
               – – – drugo
4407.92 30     – – – – skobljan
4407.92 50     – – – – brušen
4407.92 90     – – – – drugo
4407.99        – – drugo:
               – – – drugo:
               – – – – skobljan:
4407.99 39     – – – – – drugo
----------------------------------------------------------------------------------------

PROTOKOL 1     O TEKSTILNIH IZDELKIH
               IN OBLAČILIH
PROTOKOL 2     O IZDELKIH, KI JIH VKLJUČUJE
               POGODBA O USTANOVITVI
               EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG
               IN JEKLO (ESPJ)
PROTOKOL 3     O TRGOVINI MED SLOVENIJO
               IN SKUPNOSTJO S PREDELANIMI
               KMETIJSKIMI IZDELKI
PROTOKOL 4     O DEFINICIJI POJMA “IZDELKI
               S POREKLOM” IN NAČINIH
               UPRAVNEGA SODELOVANJA
PROTOKOL 5     O MEDSEBOJNI POMOČI
               MED UPRAVNIMI ORGANI
               V CARINSKIH ZADEVAH
PROTOKOL 6     O KONCESIJAH Z LETNIMI
               OMEJITVAMI

Ta protokol se uporablja za tekstilne izdelke in oblačila (v nadaljevanju “tekstilni izdelki”), navedene v XI. Oddelku (50. do 63. poglavje) Kombinirane nomenklature Skupnosti.

1. Carinske dajatve pri uvozu, ki se uporabljajo v Skupnosti za tekstilne izdelke, ki spadajo v XI. oddelek (50. do 63. poglavje) Kombinirane nomenklature, s poreklom iz Slovenije, kot je določeno v 4. Protokolu tega Sporazuma, razen za izdelke, navedene v Prilogi I k temu Protokolu (sedanja Priloga V Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Slovenijo o trgovini s tekstilnimi izdelki, parafiranega 23. julija 1993) se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.
2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega porekla, ki so našteti v Prilogi I k temu Protokolu, se opustijo v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvišujejo z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma.
3. Carinske dajatve, ki se uporabljajo za neposredni uvoz tekstilnih izdelkov v Slovenijo s poreklom iz Skupnosti, kot je določeno v Protokolu 4 tega Sporazuma in ki spadajo v XI. oddelek (50. do 63. poglavje) Kombinirane nomenklature, se z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravijo, razen za izdelke, navedene v Prilogi II(a) in II(b) k temu Protokolu, za katere se carinske stopnje progresivno zmanjšujejo, kot je v njem določeno.
4. Carinske dajatve, ki se uporabljajo za nadomestne izdelke, uvožene v Skupnost s poreklom iz Slovenije v skladu s Protokolom 4 tega Sporazuma in ki izhajajo iz poslov v Sloveniji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3036/94, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma. Vendar pa za te izdelke ni treba, da veljajo dogovori ali posebni ukrepi, navedeni v 3. točki 1. člena ali letne omejitve, navedene v 2(b) točki 2. člena te Uredbe.
5. Po tem Protokolu se za trgovino s tekstilnimi izdelki med pogodbenicami uporabljajo določbe Sporazuma in še posebej njegovega 6. in 7. člena.

Dogovor o količinah in druga z njim povezana vprašanja glede izvoza tekstilnih izdelkov s poreklom iz Slovenije v Skupnost in s poreklom iz Skupnosti v Republiko Slovenijo se določi v Dodatnem protokolu k Sporazumu o trgovini s tekstilnimi izdelki med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo. Dokler dogovora o Dodatnem protokolu ni, se še naprej uporabljajo določbe omenjenega Sporazuma o trgovini s tekstilnimi izdelki, parafiranega 23. julija 1993, kot je bil spremenjen in dopolnjen s Sporazumom 15. decembra 1994 tako, da upošteva razširitev Evropskih skupnosti.

Od začetka veljavnosti tega Sporazuma ne bodo naložene nobene nove količinske omejitve ali ukrepi z enakovrednim učinkom, razen kot je predvideno z omenjenim Sporazumom in njegovimi Protokoli.

----------------------------------------------------------------
Kategorija      Enota           1996                        1997
----------------------------------------------------------------
5               000 kosov       4216                        5059
6               000 kosov       4470                        5364
7               000 kosov       3098                        3718
8               000 kosov       4309                        5171
9               tone            2737                        3285
----------------------------------------------------------------

Carinske dajatve pri uvozu tekstilnih izdelkov v Republiko Slovenijo, navedenih v tej prilogi in s poreklom iz Skupnosti, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
– 1. januarja 1997 se vsaka carina zmanjša na 55% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1998 se vsaka carina zmanjša na 30% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1999 se vsaka carina zmanjša na 15% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 2000 se odpravijo preostale carine.
511111
511119
511120
511130
511190
520511
520512
520513
520514
520515
520521
520522
520523
520524
520525
520531
520532
520533
520534
520535
520541
520542
520543
520544
520545
520611
520612
520613
520614
520615
520621
520622
520623
520624
520625
520631
520632
520633
520634
520635
520641
520642
520643
520644
520645
520710
520790
530820
531010
540110
540120
540231
540232
540233
540241
540251
540252
540710
540720
540730
540741
540742
540743
540744
540752
540753
540754
540760
540771
540772
540773
540774
540810
540821
540822
540824
550510
550520
550810
550820
550931
550932
550942
550951
550961
550962
550992
551011
551012
551110
551120
551130
551211
551219
551221
551229
551291
551299
551311
551312
551313
551319
551321
551323
551329
551331
551332
551333
551339
551341
551342
551343
551349
551411
551412
551413
551419
551422
551423
551431
551432
551433
551439
551441
551442
551443
551449
551512
551513
551519
551522
551529
551591
551592
551599
551611
551612
551613
551614
551621
551622
551623
551624
551631
551632
551633
551634
551641
551642
551643
551644
551691
551692
551693
551694
560110
560121
560122
560129
560130
560600
560729
560741
580121
580122
580123
580124
580131
580132
580133
580134
580190
580410
580421
580429
580430
580620
580631
580632
580639
580710
580790
590310
590320
590390
591120
591132
591190
600129
600191
600192
600210
600220
600291
600299
611691
611692
611693
611699
620331
62034110
62034190
62034211
62034231
62034235
62046231
62046233
62046239
62046251
62046259
62046290
621010
621030
621040
621050
621600
630221
630231
630260
630720
630800

Carinske dajatve pri uvozu tekstilnih izdelkov v Republiko Slovenijo, navedenih v tej prilogi in s poreklom iz Skupnosti, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
– 1. januarja 1997 se vsaka carina zmanjša na 70% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1998 se vsaka carina zmanjša na 45% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1999 se vsaka carina zmanjša na 35% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 2000 se vsaka carina zmanjša na 20% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 2001 se odpravijo preostale carine.
511211
511219
511220
511230
511290
520811
520812
520813
520819
520821
520822
520823
520829
520831
520832
520833
520839
520841
520842
520843
520849
520851
520852
520853
520859
520911
520912
520919
520921
520922
520929
520931
520932
520939
520941
520942
520943
520949
520951
520952
520959
521011
521012
521019
521021
521022
521029
521031
521032
521039
521041
521042
521049
521051
521052
521059
521111
521112
521119
521121
521122
521129
521131
521132
521139
521141
521142
521143
521149
521151
521152
521159
521211
521212
521213
521214
521215
521221
521222
521223
521224
521225
551421
560210
560221
560229
560290
560300
560749
560750
580110
580125
580126
580135
580136
580211
580219
580220
580230
580310
580390
580810
580890
581010
581091
581092
581099
581100
590491
590610
590691
590699
600121
600122
600199
600230
600241
600242
600243
600249
600292
600293
610110
610190
610210
610230
610290
610311
610312
610319
610321
610322
610323
610329
610331
610332
610333
610339
610341
610342
610343
610349
610411
610412
610413
610419
610421
610422
610423
610429
610431
610432
610433
610439
610441
610442
610443
610444
610449
610451
610452
610453
610459
610461
610462
610463
610469
610590
610610
610620
610690
610711
610712
610719
610721
610722
610729
610791
610792
610799
610811
610819
610821
610822
610829
610831
610832
610839
610891
610892
610899
610910
610990
611010
611020
611030
611090
611110
611120
611130
611190
611211
611212
611219
611220
611231
611239
611241
611249
611300
611410
611420
611430
611490
611511
611512
611519
611520
611591
611592
611593
611599
611610
611710
611720
611780
611790
620111
620112
620113
620119
620191
620192
620193
620199
620211
620212
620213
620219
620291
620292
620293
620299
620311
620312
620319
620321
620322
620323
620329
620332
620333
620339
620411
620412
620413
620419
620421
620422
620423
620429
620431
620432
620433
620439
620441
620442
620443
620444
620449
620451
620452
620453
620459
620461
620469
620510
620590
620610
620620
620630
620640
620690
620711
620719
620721
620722
620729
620791
620792
620799
620811
620819
620821
620822
620829
620891
620892
620899
620910
620920
620930
620990
621111
621112
621120
621131
621132
621133
621139
621141
621142
621143
621149
621210
621220
621230
621290
621310
621320
621390
621410
621420
621430
621440
621490
621510
621520
621590
621710
621790
630130
630140
630190
630210
630229
630239
630240
630251
630252
630253
630259
630291
630292
630293
630299
630311
630312
630319
630391
630392
630399
630411
630419
630491
630492
630493
630499
630510
630520
630531
630539
630590
630611
630612
630619
630621
630622
630629
630631
630639
630641
630649
630691
630699
630710
630790
630900
631010
631090

Ta Protokol se uporablja za izdelke, navedene v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in določene v Splošni carinski tarifi.(1)

1. Z začetkom veljavnosti Sporazuma se izdelki iz jekla ESPJ, s poreklom iz Slovenije uvažajo v Skupnost brez carine.
2. Z začetkom veljavnosti Sporazuma se izdelki iz jekla ESPJ, s poreklom iz Skupnosti uvažajo v Slovenijo brez carine, razen izdelkov, navedenih v Prilogi I k temu Protokolu. Carinske dajatve pri uvozu takih izdelkov se postopoma zmanjšujejo po naslednjem časovnem razporedu:
– 1. januarja 1997 se vsaka carina zmanjša na 55% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1998 se vsaka carina zmanjša na 30% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 1999 se vsaka carina zmanjša na 15% osnovne carinske dajatve
– 1. januarja 2000 se odpravijo preostale carine.

1. Količinske omejitve za uvoz izdelkov iz jekla ESPJ v Skupnost s poreklom iz Slovenije ter ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.
2. Količinske omejitve za uvoz izdelkov iz jekla ESPJ v Slovenijo s poreklom iz Skupnosti ter ukrepi, ki imajo enakovreden učinek, se odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.

Z začetkom veljavnosti Sporazuma se premogovi izdelki Evropske skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Slovenije uvažajo v Skupnost brez carine.

Z začetkom veljavnosti Sporazuma se premogovi izdelki Evropske skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Skupnosti uvažajo v Slovenijo brez carine.

1. Količinske omejitve za uvoz premogovih izdelkov Evropske skupnosti za premog in jeklo s poreklom iz Slovenije v Skupnost ter ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.
2. Količinske omejitve za uvoz premogovih izdelkov Evropske skupnosti za premog in jeklo v Slovenijo s poreklom iz Skupnosti ter ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti Sporazuma.

1. Če bi utegnilo vplivati na trgovino med Skupnostjo in Slovenijo, je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma nezdružljivo naslednje:
i) vsi sporazumi med podjetji o sodelovanju ali združevanju, odločitve združenj podjetij in usklajena ravnanja podjetij, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;
ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;
iii) vsaka državna pomoč, razen v primerih, ko so dopustne izjeme pod pogoji, ki jih določa Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
2. Vsako ravnanje v nasprotju z določbami tega člena se oceni na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 65. in 66. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnopsti za premog in jeklo in 85. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter predpisov o državni pomoči, vključno s sekundarno zakonodajo.
3. V treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma Pridružitveni svet sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega odstavka.
4. Pogodbenice z odstopanjem od določb iz točke (iii) prvega odstavka priznavajo, da lahko Slovenija izjemoma prvih pet let po začetku veljavnosti Sporazuma v zvezi z izdelki iz jekla ESPJ dodeljuje državno pomoč za prestrukturiranje, pod pogojem da:
– pomoč podjetjem prejemnikom pomaga doseči sposobnost preživetja pod običajnimi tržnimi pogoji do konca obdobja prestrukturiranja;
– sta količina in stopnja dodeljene pomoči omejeni na tisto, kar je nujno potrebno za obnovitev sposobnosti preživetja, ter da se postopoma zmanjšujeta;
– je program prestrukturiranja povezan s splošno racionalizacijo in načrtom za zmanjšanje zmogljivosti za Slovenijo.
5. Vsaka pogodbenica mora zagotoviti preglednost državne pomoči s polno in nenehno izmenjavo informacij z drugo pogodbenico o znesku, stopnji in namenu pomoči ter tako, da v te informacije vključi podrobni načrt prestrukturiranja.
6. Če Skupnost ali Slovenija menita, da je določeno ravnanje nezdružljivo s pogoji prvega odstavka, kot so dopolnjeni v četrtem odstavku, ter:
– da ni primerno obravnavano v pravilih za izvajanje, omenjenih v tretjem odstavku, ali
– da takih pravil ni, in ravnanje povzroča ali grozi, da bo povzročilo škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo njeni domači industriji,
lahko oškodovana pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, če posvetovanja, ki trajajo največ 30 delovnih dni, ne prinesejo rešitve. Taka posvetovanja morajo potekati v tridesetih dneh od dneva, ko so bila uradno zahtevana.
V primeru ravnanj, ki so nezdružljiva s pogoji točke (iii) prvega odstavka, se lahko taki ustrezni ukrepi izvajajo le na način in pod pogoji, določenimi v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT) ali v skladu s katerimkoli drugim ustreznim instrumentom, ki se uporablja med pogodbenicami in je bil sklenjen pod okriljem GATT.

Določbe 6., 7., 8. in 9. člena Sporazuma se uporabljajo med pogodbenicami za trgovino z izdelki Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Pogodbenice soglašajo, da je eno od posebnih teles, ki jih ustanovi Pridružitveni svet, kontaktna skupina, odgovorna za razpravo o izvajanju tega Protokola.

1. Skupnost in Slovenija v trgovini s predelanimi kmetijskimi izdelki uporabljata carine, navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II v skladu s pogoji, omenjenimi v njih.
2. Svet za sodelovanje odloči o:
– razširitvi seznama predelanih kmetijskih izdelkov po tem Protokolu,
– spremembah carin, omenjenih v Prilogah,
– povečanju ali odpravi carinskih kvot.
3. Svet za sodelovanje lahko zamenja carine, določene s tem Protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi ustreznih tržnih cen kmetijskih izdelkov v Skupnosti oziroma v Sloveniji, ki se dejansko uporabljajo pri proizvodnji predelanih kmetijskih izdelkov ob upoštevanju tega Protokola. Ob upoštevanju teh zneskov določi seznam blaga in seznam osnovnih izdelkov; v ta namen določi splošna pravila uporabe.

Carine, ki se uporabljajo v skladu s 1. členom, se z odločitvijo Sveta za sodelovanje lahko zmanjšajo:
– kadar se v trgovini med Skupnostjo in Slovenijo carine, ki se uporabljajo za osnovne kmetijske izdelke, zmanjšajo, ali
– v odgovor na zmanjšanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na predelane kmetijske izdelke.
Znižanja, predvidena v prvem odstavku, se izračunajo za kmetijsko komponento v carinah, ki ustreza kmetijskim izdelkom, dejansko uporabljenim pri proizvodnji predelanih kmetijskih izdelkov, in odštejejo od carin, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske izdelke.

Skupnost in Slovenija se obveščata o upravnih ukrepih sprejetih za izdelke, ki jih zajema ta Protokol.
Ti ukrepi naj zagotovijo enako obravnavo za vse zainteresirane pogodbenice in naj bodo čim bolj enostavni in prožni.

I.ODDELEK       SPLOŠNE DOLOČBE
– 1. člen       Definicije
II.ODDELEK      DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM”
– 2. člen       Splošne zahteve
– 3. člen       Dvostranska kumulacija porekla
– 4. člen       Diagonalna kumulacija porekla
– 5. člen       V celoti pridobljeni izdelki
– 6. člen       Zadosti obdelani ali predelani izdelki
– 7. člen       Nezadostni postopki obdelave ali predelave
– 8. člen       Enota kvalifikacije
– 9. člen       Dodatki, nadomestni deli in orodje
– 10. člen      Garniture
– 11. člen      Nevtralni elementi
III.ODDELEK     ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
– 12. člen      Načelo teritorialnosti
– 13. člen      Neposredni prevoz
– 14. člen      Razstave
IV.ODDELEK      POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
– 15. člen      Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
V. ODDELEK      DOKAZILO O POREKLU
– 16. člen      Splošne zahteve
– 17. člen      Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
– 18. člen      Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
– 19. člen      Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
– 20. člen      Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega 
                ali izdelanega dokazila o poreklu
– 21. člen      Pogoji za izjavo na računu
– 22. člen      Pooblaščeni izvoznik
– 23. člen      Veljavnost dokazila o poreklu
– 24. člen      Predložitev dokazila o poreklu
– 25. člen      Uvoz po delih
– 26. člen      Izjeme pri dokazilu o poreklu
– 27. člen      Spremljajoči dokumenti
– 28. člen      Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
– 29. člen      Razlike in formalne napake
– 30. člen      Zneski, izraženi v ekujih
VI. ODDELEK     DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
– 31. člen      Medsebojno sodelovanje
– 32. člen      Preverjanje dokazil o poreklu
– 33. člen      Reševanje sporov
– 34. člen      Kazni
– 35. člen      Proste cone
VII.ODDELEK     CEUTA IN MELLILA
– 36. člen      Uporaba Protokola
– 37. člen      Posebni pogoji
VIII.ODDELEK    KONČNE DOLOČBE
– 38. člen      Spremembe in dopolnitve Protokola

Za namene tega Protokola:
a) ”izdelava” pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) ”material” pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) ”izdelek” pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) ”blago” pomeni materiale in izdelke;
e) ” carinska vrednost” pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f) ”cena franko tovarna” pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v Skupnosti ali v Sloveniji, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) ”vrednost materialov” pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Sloveniji;
h) ”vrednost materialov s poreklom” pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i) ”dodana vrednost” je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;
j) ”poglavja” in “tarifne številke” pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga”, ki se v tem Protokolu navaja kot “Harmonizirani sistem” ali “HS”;
k) ”uvrščen” se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
l) ”pošiljka” pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) ”ozemlje” vključuje teritorialne vode.

1. Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu 5. člena tega Protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti v smislu 6. člena tega Protokola;
c) blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EEA) v smislu Protokola 4 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
2. Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena tega Protokola;
b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6. člena tega Protokola.

1. Materiali s poreklom iz Skupnosti se štejejo za materiale s poreklom iz Slovenije, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega Protokola.
2. Materiali s poreklom iz Slovenije se štejejo za materiale s poreklom iz Skupnosti, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega Protokola.

1. Ob upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka se materiali s poreklom iz Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Bolgarije, Romunije, Latvije, Litve, Estonije, Islandije, Norveške ali Švice v smislu Sporazumov med Skupnostjo in Slovenijo in temi državami pri vključitvi v izdelek, ki je bil tam pridobljen, lahko štejejo za materiale s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom na podlagi prvega odstavka se lahko še naprej štejejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije samo, če tam dodana vrednost presega vrednost uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države, omenjene v prvem odstavku, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom. Pri določitvi porekla se ne upoštevajo materiali s poreklom iz drugih držav, omenjenih v prvem odstavku, ki so bili zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti ali v Sloveniji.
3. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo, kadar so uporabljeni materiali pridobili status izdelkov s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem Protokolu. Skupnost in Slovenija se bosta preko Evropske komisije obveščali o podrobnostih o sporazumih in ustreznih pravilih o poreklu blaga, ki sta jih sklenili z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku.
4. Evropska komisija objavi v Uradnem listu Evropske skupnosti (serija C) datum, s katerim so države, omenjene v prvem odstavku, izpolnile obveznosti, določene v tretjem odstavku.

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Sloveniji:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Skupnosti ali Slovenije;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j).
2. Izraza “njihova plovila” in “njihove predelovalne ladje” v pododstavkih 1 f) in g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a) ki so registrirana ali se vodijo v državi članici Evropske skupnosti ali v Sloveniji;
b) ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti ali Slovenije;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
d) katerih kapitan in častniki so državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije; in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani držav članic Evropske skupnosti ali Slovenije.

1. Za namene 2. člena sešteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
b) da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 7. člen.

1. Ne glede na določbe 2. odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem Protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije;
f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f);
h) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v Skupnosti ali v Sloveniji.

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega Protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega Protokola vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na pridobitev statusa blaga s poreklom, morajo biti v Skupnosti ali v Sloveniji izpolnjeni neprekinjeno, razen kot je določeno v pododstavku c) prvega odstavka 2. člena in v 4. členu.
2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali iz Slovenije v drugo državo, vrne, se z izjemo določb 4. člena mora šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Protokola in se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Slovenijo ali čez ozemlja drugih držav, omenjenih v 4. členu. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Slovenije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 4. členu in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Skupnost ali v Slovenijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega Sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali iz Slovenije v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v Skupnosti ali v Sloveniji;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

1. (a) Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu, za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v Skupnosti ali v Sloveniji ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
(b) Za izdelke, ki se uvrščajo v 3. poglavje in tarifni številki 1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in imajo poreklo Skupnosti v smislu tega Protokola, kot je določeno v pododstavku c) prvega odstavka 2. člena, za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v Skupnosti ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti, carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v Sloveniji, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, in za izdelke, za katere velja pododstavek b) prvega odstavka zgoraj, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, bo na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti katerekoli ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja ta Sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek lahko Slovenija uporablja sistem povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale, uporabljene pri proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:
a) za izdelke, ki sodijo v 25.do 49. poglavje ter 64.do 97.poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v Sloveniji;
b) za izdelke, ki sodijo v 50.do 63.poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v Sloveniji.
Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31.decembra 1998 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.

1. Za izdelke s poreklom iz Skupnosti pri uvozu v Slovenijo ter za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti tega Sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III; ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju “izjava na računu”).
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega Protokola v primerih, kot jih določa 26. člen, veljajo ugodnosti tega Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih dokumentov.

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta Sporazum in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Evropske skupnosti ali Slovenije, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega Protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:
‘NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT’, ‘DELIVRE A POSTERIORI’, ‘RILASCIATO A POSTERIORI’, ‘AFGEGEVEN A POSTERIORI’, ‘ISSUED RETROSPECTIVELY’, ‘UDSTEDT EFTERFØLGENDE’, ‘ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩ Ν’, ‘EXPEDIDO A POSTERIORI’, ‘EMITIDO A POSTERIORI’, ‘ANNETTU JÄLKIKÄTEEN’, ‘UTFÄRDAT I EFTERHAND’, ‘IZDANO NAKNADNO’.
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe” potrdila o prometu blaga EUR.1.

1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed:
‘DUPLIKAT’, ‘DUPLICATA’, ‘DUPLICATO’, ‘DUPLICAAT’, ‘DUPLICATE’, ‘ANTIΓΡΑфΟ’, ‘DUPLICADO’, ‘SEGUNDA VIA’, ‘KAKSOISKAPPALE’, ‘DVOJNIK’.
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe” dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v Skupnosti ali v Sloveniji je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti ali Slovenije. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.

1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 16. člena, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena ali
(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 ekujev.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej Prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi izvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po tem Sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave,če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega Sporazuma.

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (a) drugega odstavka splošnega pravila Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega Protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo C2/CP3 ali na list papirja, ki se priloži tistemu dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.

Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena in tretjem odstavku 21. člena, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4. členu, in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola, so med drugim lahko naslednji:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga , kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali izdelani v Skupnosti ali v Sloveniji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Skupnosti ali v Sloveniji, izdani ali izdelani v Skupnosti ali v Sloveniji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v Skupnosti ali v Sloveniji v skladu s tem Protokolom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 4. členu, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem Protokolu.

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 17. člena.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 21. člena.
3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 17. člena.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.

1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v ekujih, določi država izvoznica in jih sporoči državam uvoznicam preko Evropske komisije.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti druge države članice Evropske skupnosti ali druge države, omenjene v 4. členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov, izraženih v ekujih po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1996.
4. Pridružitveni odbor na zahtevo Skupnosti ali Slovenije pregleda v ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah držav članic Evropske skupnosti in Slovenije. Pridružitveni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov izraženih v ekujih.

1. Carinski organi držav članic Evropske skupnosti in Slovenije si preko Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega Protokola, si Skupnost in Slovenija preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.

1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega Protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Slovenije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v 4. členu ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega Protokola, jih je treba predložiti Pridružitvenemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

1. Skupnost in Slovenija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s poreklom iz Skupnosti ali Slovenije uvozijo v prosto cono s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega Protokola.

1. Izraz “Skupnost”, ki je uporabljen v 2. členu, ne zajema Ceute in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Ceuto ali Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti po Protokolu 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Republike Portugalske k Evropskim skupnostim. Za uvoz izdelkov, ki so zajeti s tem Sporazumom in so s poreklom iz Ceute in Melille, Slovenija odobri enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Skupnosti.
3. Za namene uporabe drugega odstavka v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta Protokol uporablja mutatis mutandis ob upoštevanju posebnih pogojev, določenih v 37. členu.

1. Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z določbami 13. člena, se štejejo za:
1) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;
b) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod pogojem, da:
(i) so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6. člena tega Protokola; ali da
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Skupnosti v smislu tega Protokola, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki obdelave ali predelave, omenjeni v prvem odstavku 7. člena.
2) izdelke s poreklom iz Slovenije:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji;
b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko a), pod pogojem, da:
(i) so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu 6. člena tega Protokola; ali da
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Mellile ali iz Skupnosti v smislu tega Protokola, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki obdelave ali predelave, omenjeni v prvem odstavku 7. člena.
2. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta “Slovenija” in “Ceuta in Melilla” v rubriko 2 potrdila o prometu blaga EUR.1 ali na izjavah na računu. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v rubriki 4 potrdila o prometu blaga EUR.1 ali na izjavah na računu.
4. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega Protokola v Ceuti in Melilli.

Pridružitveni svet lahko odloči, da spremeni ali dopolni določbe tega Protokola.

Opomba 1:
Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena tega Protokola.
Opomba 2:
2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu “ex”, se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu.
2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli tarifne številke, združene v 1. stolpcu.
2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu.
2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3. stolpcu.
Opomba 3:
3.1 Določbe 6. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v Skupnosti ali v Sloveniji.
Na primer:
Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz “drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem” iz tarifne številke ex 7224.
Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Skupnosti. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla.
3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni.
3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo “materiali iz katerekoli tarifne številke”, se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz “ izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke...” pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama.
3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.
Na primer:
Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.
3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom).
Na primer:
Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žitaric.
Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave.
Na primer:
Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to je na stopnji vlaken.
3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dva odstotka , potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene.
Opomba 4:
4.1 Izraz “naravna vlakna” se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena.
4.2 Izraz “naravna vlakna” vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
4.3 Izrazi “tekstilna kaša”, “kemični materiali” in “materiali za izdelavo papirja” so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.
4.4 Izraz “umetna ali sintetična rezana vlakna” se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
Opomba 5:
5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj).
5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so:
– svila
– volna
– groba živalska dlaka
– fina živalska dlaka
– konjska žima
– bombaž
– materiali za izdelavo papirja in papir
– lan
– konoplja
– juta in druga tekstilna vlakna iz ličja
– sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav
– kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna
– sintetični filamenti
– umetni filamenti
– sintetična rezana vlakna iz polipropilena
– sintetična rezana vlakna iz poliestra
– sintetična rezana vlakna iz poliamida
– sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila
– sintetična rezana vlakna iz poliimida
– sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena
– sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida
– sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida,
– druga sintetična rezana vlakna
– umetna rezana vlakna iz viskoze
– druga umetna rezana vlakna
– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne
– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne
– izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema
– drugi izdelki iz tarifne številke 5605.
Na primer:
Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo do 10% teže preje.
Na primer:
Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine.
Na primer:
Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.
Na primer:
Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.
Na primer:
Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bombažne preje, na podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem, da se upošteva pogoj glede teže.
5.3 Za izdelke, ki vsebujejo “prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne”, je to odstopanje pri preji 20%.
5.4 Za izdelke, ki vsebujejo “trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema”, je to odstopanje pri traku 30%.
Opomba 6:
6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka franko tovarna.
6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
Na primer:
Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.
6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje.
Opomba 7:
7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so “specifični procesi” naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
i) izomerizacija.
7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so “specifični procesi” naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja(1);
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
ij) izomerizacija;
k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);
l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 2500C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;
n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol. % izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300oC po metodi ASTM D 86;
o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke.
7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.

(1) Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27.poglavju kombinirane nomenklature

Za namene tega Protokola:
a) “carinska zakonodaja” pomeni določbe, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti in Sloveniji in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter kakršenkoli postopek carinjenja blaga, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora;
b) “carinske dajatve” pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine ali druge takse, ki se odmerjajo in pobirajo na ozemljih pogodbenic ob uporabi carinske zakonodaje, vendar ne vključujejo pristojbin in taks, ki so v znesku omejene na približen strošek opravljenih storitev;
c) “organ prosilec” pomeni pristojni upravni organ, ki ga je pogodbenica v ta namen imenovala, in prosi za pomoč v carinskih zadevah;
d) “zaprošeni organ” pomeni pristojni upravni organ, ki ga je pogodbenica v ta namen imenovala, in prejme prošnjo za pomoč v carinskih zadevah;
e) “osebni podatki” pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.

1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti med seboj pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem Protokolom, pri tem ko zagotavljata, da se carinska zakonodaja pravilno uporablja, še posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskavo postopkov, s katerimi se ta zakonodaja krši.
2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem Protokolom, velja za katerikoli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega Protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Tudi ne zajema informacij, dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih organov, razen če se ti organi s tem strinjajo.

1. Na prošnjo organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse pomembne informacije, ki bi mu lahko omogočile, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih postopkih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.
2. Na prošnjo organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti, ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, ter navesti, če je to primerno, carinski postopek, uporabljen za blago.
3. Na prošnjo organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti, ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice, ter navesti, če je to primerno, carinski postopek, uporabljen za blago.
4. Na prošnjo organa prosilca mora zaprošeni organ sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:
a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo;
b) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega se domneva, da je namenjeno postopkom, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo;
c) pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da lahko povzroči kršitve carinske zakonodaje;
d) prevoznimi sredstvi, za katere se upravičeno domneva, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri postopkih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Pogodbenici druga drugi v skladu s svojimi zakoni, predpisi in drugimi pravnimi instrumenti zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej, kadar dobita informacije glede:
– postopkov, ki so, ali pa se jima zdi, da so kršitev te zakonodaje, in bi lahko zanimali drugo pogodbenico;
– novih načinov ali metod, uporabljenih za uresničevanje takih postopkov;
– blaga, za katero je znano, da je v zvezi z njim prišlo do kršenja carinske zakonodaje.

Na zahtevo organa prosilca mora zaprošeni organ v skladu z zakonodajo sprejeti vse potrebne ukrepe z namenom da naslovniku, ki prebiva ali ima sedež na njegovem ozemlju:
– dostavi vse dokumente
– in ga obvešča o vseh odločitvah,
ki spadajo v ta Protokol. V takem primeru se uporablja 3. točka 6. člena.

1. Prošnje v skladu s tem Protokolom morajo biti v pisni obliki. Prošnjo morajo spremljati dokumenti, potrebni za uresničevanje teh prošenj. Kadar nujnost primera to zahteva, se lahko sprejmejo ustne prošnje, ki pa morajo biti takoj pisno potrjene.
2. Prošnje v skladu s prvim odstavkom morajo vsebovati naslednje podatke:
a) navedbo organa, ki prosi za pomoč;
b) zaprošeni ukrep;
c) predmet prošnje in razlog zanjo;
d) zadevne zakone, predpise in druge pravne elemente;
e) kolikor mogoče natančne in obsežne navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki se preiskujejo;
f) povzetek vseh pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb, razen v primerih, predvidenih v 5. členu.
3. Prošnje je treba predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.
4. Če prošnja ne ustreza formalnim zahtevam, se lahko zahteva njen popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko odredijo varnostni ukrepi.

1. Da bi ugodil prošnji za pomoč, mora zaprošeni organ, ali, kadar ta ne more sam ukrepati, upravni oddelek, na katerega je ta organ naslovil prošnjo, v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravnati, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugih organov iste pogodbenice, ter sporočiti informacije, ki jih že ima, izpeljati ustrezne poizvedbe ali urediti, da se te izpeljejo.
2. Prošnje za pomoč bodo obravnavane v skladu z zakoni, predpisi in drugimi pravnimi instrumenti zaprošene pogodbenice.
3. Pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko sporazumno z drugo prizadeto pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, od uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije glede kršitev carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega Protokola.
4. Uradniki pogodbenice so lahko sporazumno z drugo zadevno pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni ob poizvedbah, ki se izvajajo na ozemlju te pogodbenice.

1. Zaprošeni organ sporoči izide poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, potrjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega.
2. Dokumente, predvidene v prvem odstavku, lahko zamenjajo računalniški podatki v kakršnikoli obliki, ki se uporabljajo za enak namen.

1. Pogodbenice lahko zavrnejo dajanje pomoči, kot je predvideno v tem Protokolu, če bi to:
a) po vsej verjetnosti vplivalo na suverenost Slovenije ali države članice Skupnosti, ki je bila zaprošena za pomoč po tem Protokolu; ali
b) po vsej verjetnosti vplivalo na javno politiko, varnost ali druge bistvene interese; ali
c) vključevalo denarne ali davčne predpise, razen predpisov o carinskih dajatvah; ali
d) kršilo industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.
2. Če organ prosilca zahteva pomoč, ki je sam ne bi mogel priskrbeti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svoji prošnji opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na tako prošnjo.
3. Če je pomoč odbita ali zavrnjena, je treba to odločitev in razloge zanjo brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.

1. Vsaka informacija, sporočena v kakršnikoli obliki v skladu s tem Protokolom, je zaupna. Zanjo velja obveznost varovanja uradne tajnosti in mora biti varovana tako, kot podobna informacija v skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, in po ustreznih določbah, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.
2. Osebni podatki se lahko dajo le, če je raven osebnega varstva, ki ga zagotavljajo zakonodaje pogodbenic, enakovredna. Pogodbenice morajo zagotoviti vsaj raven varstva, ki temelji na načelih, določenih v Prilogi tega Protokola.

1. Dobljene informacije se uporabijo le za namene tega Protokola in se lahko v pogodbenici uporabijo za druge namene le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki je informacije dal, ob upoštevanju omejitev, ki jih določi ta organ.
2. Prvi odstavek ne preprečuje uporabe informacij v katerihkoli sodnih ali upravnih postopkih, ki se pozneje sprožijo zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje. O taki uporabi je treba nemudoma obvestiti pristojni organ, ki je to informacijo dal.
3. Pogodbenice lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričevanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljajo informacije in dokumente, ki so jih dobile v skladu z določbami tega Protokola.

Uradnik zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta Protokol, in so v sodni pristojnosti druge pogodbenice, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, potrebne v postopkih. V prošnji za nastopanje mora biti posebej navedeno, v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije je treba uradnika zaslišati.

Pogodbenice se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem Protokolom, razen za stroške za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso državni uslužbenci.

1. Izvajanje tega Protokola se zaupa osrednji Carinski upravi Slovenije na eni strani in pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti, če je to primerno, pa tudi carinskim organom držav članic Evropske skupnosti na drugi strani. Odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo ob upoštevanju pravil na področju varstva podatkov.
2. Pogodbenici se morata med seboj posvetovati in obveščati o podrobnih pravilih izvajanja, ki se sprejmejo v skladu z določbami tega Protokola.

1. Ta Protokol dopolnjuje, ne pa ovira, uporabo katerihkoli sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili sklenjeni ali pa se lahko sklenejo med eno ali več državami članicami Evropske skupnosti in Slovenijo. Tudi ne sme preprečevati obsežnejše medsebojne pomoči, ki se daje po teh sporazumih.
2. Brez vpliva na 11. člen ti sporazumi ne posegajo v določbe Skupnosti, ki med pristojnimi službami Komisije in carinskimi organi držav članic urejajo sporočanje informacij o carinskih zadevah, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

1. Osebni podatki, ki se avtomatično obdelujejo, morajo biti:
a) pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito;
b) hranjeni za določene in zakonite namene ter se ne smejo uporabljati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni;
c) primerni, koristni in ne preobsežni glede na namene, za katere se hranijo;
d) natančni in če je treba, ažurirani;
e) ohranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo subjektov v podatkih le tako dolgo, kot je to potrebno za namen, za katerega se ti podatki hranijo.
2. Osebni podatki, ki razkrivajo rasno poreklo, politično prepričanje ali versko ali druga prepričanja, kot tudi osebni podatki o zdravju ali spolnem življenju, ne smejo biti avtomatično obdelani, razen če domača zakonodaja ne zagotavlja ustreznega varstva. Enako velja za osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami.
3. Treba je sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, hranjenih v avtomatičnih podatkovnih datotekah, pred nepooblaščenim uničenjem ali slučajno izgubo kot tudi pred nepooblaščenim dostopom, spremembo ali širjenjem.
4. Vsaki osebi je treba omogočiti:
a) da ugotovi obstoj avtomatične datoteke osebnih podatkov, njene glavne namene, kot tudi identiteto in običajno bivališče ali glavni sedež nadzornika datoteke;
b) da v razumnih presledkih ter brez pretirane zamude ali stroškov dobi potrditev, ali so osebni podatki, ki se nanašajo nanjo, hranjeni v avtomatični datoteki podatkov ter da ji take podatke sporoče v razumljivi obliki;
c) da, odvisno od primera, doseže, da popravijo ali izbrišejo take podatke, če so bili obdelani v nasprotju z določbami domače zakonodaje, ki uveljavlja temeljna načela, določena v prvem in drugem načelu;
d) da dobi ustrezno povračilo, če zahteva za sporočilo ali, odvisno od primera, sporočilo samo, popravek ali izbris, omenjeni v alineah b) in c) tega načela, niso izpolnjeni.
5.1. Glede določb iz 1., 2. in 4. načela niso dovoljene nobene izjeme, razen v mejah, določenih v tem načelu.
5.2. Odstopanje od določb iz 1., 2. in 4. načela je dovoljeno, če je tako odstopanje predvideno v zakonu pogodbenice in pomeni potreben ukrep demokratične družbe v interesu:
a) zaščite državne varnosti, javne varnosti, denarnih interesov države ali zatiranja kaznivih dejanj;
b) zaščite subjekta podatkov ali pravic in svoboščin drugih.
5.3. Zakon lahko določa omejitev uveljavljanja pravic, določenih v odstavkih b, c in d 4. načela, v zvezi z avtomatičnimi datotekami zasebnih podatkov, ki se uporabljajo za statistiko ali za znanstvene raziskave, če očitno ne gre za tveganje, da bi kršili zasebnost subjektov podatkov.
6. Nobene določbe te priloge ni mogoče razlagati, kot da omejuje ali drugače vpliva na možnost pogodbenice, da zagotavlja subjektom podatkov širše varstvo, kot je določeno v tej prilogi.

Pogodbenice soglašajo, da sorazmerno prilagodijo vse koncesije, podeljene v mejah letnih količin, če Sporazum začne veljati po 1. januarju danega leta.

Pooblaščenci REPUBLIKE SLOVENIJE,
v nadaljnjem besedilu Slovenija,
na eni strani, in
pooblaščenci
EVROPSKE SKUPNOSTI, EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO IN EVROPSKE SKUPNOSTI ZA JEDRSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu Skupnost,
na drugi strani,
ki so se sestali v Bruslju 11. 11. 1996, da podpišejo Začasni sporazum o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani, v nadaljnjem besedilu Začasni sporazum in Protokol, s katerim se spreminja Evropski sporazum, so sprejeli naslednja besedila:
Protokol, s katerim se spreminja Evropski sporazum, Začasni sporazum in naslednje Protokole:

Protokol 1     o tekstilnih izdelkih in oblačilih
Protokol 2     o izdelkih, ki jih vključuje
               Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)
Protokol 3     o trgovini med Slovenijo in
               Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi izdelki
Protokol 4     o definiciji pojma ‘izdelki s poreklom’ in načinih upravnega sodelovanja
Protokol 5     o medsebojni pomoči med upravnimi organi v carinskih zadevah
Protokol 6     o koncesijah z letnimi omejitvami

Pooblaščenci Skupnosti in pooblaščenci Slovenije so sprejeli besedila navedenih skupnih izjav, priloženih k tej Sklepni listini:
Skupna izjava o 20. členu Sporazuma
Skupna izjava o 29. členu Sporazuma
Skupna izjava o 36. členu Sporazuma
Skupna izjava o 37. členu Sporazuma
Skupna izjava o 45. členu Sporazuma
Skupna izjava o prehodnem obdobju v zvezi z izdajo ali izdelavo dokumentov, ki se nanašajo na dokazilo o poreklu v okviru Sporazuma o sodelovanju
Skupna izjava o Kneževini Andori
Skupna izjava o Republiki San Marino
Pooblaščenci Slovenije so se seznanili z navedeno izjavo, ki je priložena tej Sklepni listini:
Enostranska izjava Skupnosti
Pooblaščenci Skupnosti so se seznanili z navedeno izjavo, ki je priložena tej Sklepni listini:
Enostranska izjava Slovenije, ki se nanaša na 36. člen: Varstvo pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.
V Bruslju, enajstega novembra tisočdevetstošestindevetdeset.
Hecho en Bruselas, el once de noviembre de mil novecientos noventa y seis.
Udfćrdiget i Bruxelles den elevte november nitten hundrede og seks og halvfems.
Geschehen zu Brüssel am elften November neunzehnhundertsechsundneunzig.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις ένδεκα Νοεμβρον χίλια εννιακόσια ενενήντα έξι τέσσερα.
Done at Brussels on the eleventh day of November in the year one thousand nine hundred and ninety-six.
Fait ŕ Bruxelles, le onze novembre mil neuf cent quatre-vingt-seize.
Fatto a Bruxelles, addi’ undici novembre millenovecentonovantasei.
Gedaan te Brussel, de elfde november negentienhonderd zesennegentig.
Feito em Bruxelas, em onze de Novembro de mil novecentos e noventa e seis.
Tehty Brysselissä yhdentenätoista päivänä marraskuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäkuusi.
Som skedde I Bryssel den elfte november nittonhundranittiosex.

O pogojih za uporabo 20. člena Sporazuma in ustreznih določb drugih evropskih sporazumov se bo Skupnost dogovarjala z državami srednje in vzhodne Evrope, ki so podpisale evropske sporazume. Slovenija bo sodelovala pri teh pogovorih.
Ko bodo ti pogoji dogovorjeni, bodo na primeren način vključeni v Sporazum.

Izjava o nameri pogodbenic o trgovinskih dogovorih med državami, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije:
1. Evropska skupnost in Slovenija menita, da je bistveno, da se čim prej obnovi gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, takoj, ko bodo politične in gospodarske okoliščine to dovoljevale.
2. Skupnost je pripravljena priznati kumulacijo porekla državam, nastalim iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so obnovile normalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, takoj, ko se vzpostavi ustrezno upravno sodelovanje, potrebno za normalno delovanje kumulacije.
3. V skladu s tem Slovenija izjavlja, da je pripravljena čim prej začeti s pogajanji za vzpostavitev sodelovanja z drugimi državami, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Pogodbenice soglašajo, da za namene Sporazuma intelektualna, industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske pravice vključno z avtorstvom računalniških programov in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na patente, industrijske vzorce in modele, zemljepisne oznake vključno z oznakami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in varstvo proti nelojalni konkurenci v skladu z 10. bis členom Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvo nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

V skladu z mednarodnimi obvezami bodo pogodbenice sprejele potrebne ukrepe, da bodo pred 1. julijem 1998 začele izvajati priporočilo, ki ga je sprejel Svet za carinsko sodelovanje 16. junija 1960.

a) Za razlago in praktično uporabo tega Sporazuma se pogodbenici dogovorita, da so primeri posebne nujnosti, omenjeni v 45. členu Sporazuma, primeri bistvene kršitve Sporazuma s strani ene od obeh pogodbenic. Bistveni kršitvi Sporazuma sta:
– zavračanje Sporazuma, ki ga ne sankcionirajo splošna pravila mednarodnega prava;
– kršitev bistvenih elementov Sporazuma, navedenih v 1. členu.
b) Pogodbenici soglašata, da so ‘ustrezni ukrepi’ iz 45. člena ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom. Če pogodbenica sprejme ukrep v posebno nujnem primeru v skladu s 45. členom, lahko druga pogodbenica uporabi postopek za reševanje sporov.

1. Do 31. decembra 1997 pristojni carinski organi Skupnosti in Slovenije sprejemajo kot veljavno dokazilo o poreklu v smislu Protokola 4:
i) dolgoročna potrdila o prometu blaga EUR.1, izdana v skladu s tem Sporazumom, overjena z žigom pristojnega carinskega urada države izvoznice;
ii) potrdila o prometu blaga EUR.1, vnaprej overjena z žigom pristojnega carinskega urada države izvoznice;
iii) potrdila o prometu blaga EUR.1, izdana v skladu s tem Sporazumom, ki jih overi pooblaščeni izvoznik s posebnim žigom, ki so ga odobrili carinski organi države izvoznice;
iv) obrazce EUR.2, izdane v skladu s tem Sporazumom.
2. Pristojni carinski organi Skupnosti in Slovenije sprejemajo zahtevke za naknadno preverjanje navedenih dokumentov dve leti po izdaji ali izdelavi zadevnega dokazila o poreklu. Ta preverjanja se opravljajo v skladu s VI. oddelkom Protokola 4 k temu Sporazumu.

1. Izdelki s poreklom iz Kneževine Andore, ki sodijo v 25. do 97. poglavje Harmoniziranega sistema, se v Sloveniji sprejmejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu Protokola 4 tega Sporazuma.
2. Za opredelitev statusa porekla navedenih izdelkov se mutatis mutandis uporablja Protokol 4.

1. Izdelki s poreklom iz Republike San Marino se v Sloveniji sprejmejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu Protokola 4 tega Sporazuma.
2. Za opredelitev statusa porekla zgoraj navedenih izdelkov se mutatis mutandis uporablja Protokol 4.

Skupnost ugotavlja, da se Začasni sporazum z Republiko Slovenijo ne uporablja za prekomorske dežele in ozemlja, povezana z Evropsko skupnostjo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Slovenija izjavlja:
1. Slovenija pristopi k mnogostranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, na katere se nanaša drugi odstavek te izjave, katerih pogodbenice so države članice Skupnosti ali, ki jih države članice dejansko uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij.
2. Prvi odstavek te izjave se nanaša na naslednje mnogostranske konvencije:
* Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961);
* Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989);
* Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za namene postopkov patentiranja (1977, spremenjena v letu 1980);
* Mednarodna konvencija o zaščiti novih rastlinskih sort (UPOV), Ženevska listina, 1991).
3. Slovenija potrjuje pomen, ki ga pripisuje obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih mnogostranskih konvencij, katerih pogodbenica je:
* Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979);
* Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina 1967, dopolnjena v letu 1979);
* Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, dopolnjen v letu 1979);
* Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, dopolnjena v letu 1979 in spremenjena v letu 1984);
* Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariška listina 1971).
4. Slovenija v zvezi s priznavanjem in varstvom pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, od začetka veljavnosti tega Sporazuma, družbe in državljane Skupnosti ne obravnava manj ugodno, kot družbe in državljane katerekoli tretje države po dvostranskih sporazumih.

Za izvajanje sporazuma skrbijo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za znanost in tehnologijo - Urad za intelektualno lastnino in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.