Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1997 z dne 13. 6. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1997 z dne 13. 6. 1997

Kazalo

35. Zakon o ratifikaciji Konvencije o odpravi prisilnega dela (MKOPD), stran 601.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ODPRAVI PRISILNEGA DELA (MKOPD)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o odpravi prisilnega dela (MKOPD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 1997.
Št. 001-22-54/97
Ljubljana, dne 4. junija 1997
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ODPRAVI PRISILNEGA DELA (MKOPD)
1. člen
Ratificira se Konvencija o odpravi prisilnega dela, sprejeta 25. junija 1957 v Ženevi.
2. člen
Besedilo konvencije se v angleškem izvirniku in v slovenskem prevodu glasi:
Convention No. 105
C O N V E N T I O N
CONCERNING THE ABOLITION OF FORCED LABOUR
The general Conference of the International Labour Organisation,
Having been convened at Geneva by the Governing Body of the International labour Office, and having met in its Fortieth Session on 5 June 1957, and
Having considered the question of forced labour, which is the fourth item on the agenda of the session, and
Having noted the provisions of the Forced Labour Convention, 1930, and
Having noted that the Slavery Convention, 1926, provides that all necessary measures shall be taken to prevent compulsory or forced labour from developing into conditions nalogous to slavery and that the Supplementary Convention on the Abolition of Slavery, the Slave Trade and Institutions and Practices Similar to Slavery, 1956, provides for the complete abolition of debt bondage and serfdom, and
Having noted that the Protection of Wages Convention, 1949, provides that wages shall be paid regularly and prohibits methods of payment which deprive the worker of a genuine possibility of terminating his employment, and
Having decided upon the adoption of further proposals with regard to the abolition of certain forms of forced or compulsory labour constituting a violation of the rights of man referred to in the Charter of the United Nations and enunciated by the Universal Declaration of Human Rights, and
Having determined that these proposals shall take the form of an international Convention,
adopts this twenty-fifth day of June of the year one thousand nine hundred and fifty-seven the following Convention, which may be cited as the Abolition of Forced Labour Convention, 1957:
Article 1
Each Member of the International Labour Organisation which ratifies this Convention undertakes to suppress and not to make use of any form of forced or compulsory labour
(a) as a means of political coercion or education or as a punishment for holding or expressing political views or views ideologically opposed to the established political, social or economic system;
(b) as a method of mobilising and using labour for purposes of economic development;
(c) as a means of labour discipline;
(d) as a punishment of having participated in strikes;
(e) as a means of racial, social, national or religious discrimination.
Article 2
Each Member of the International Labour Organisation which ratifies this Convention undertakes to take effective measures to secure the immediate and complete abolition of forced or compulsory labour as specified in Article 1 of this Convention.
Article 3
The formal ratifications of this Convention shall be communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration.
Article 4
1. This Convention shall be binding only upon those Members of the International Labour Organisation whose ratifications have been registered with the Director-General.
2. It shall come into force twelve months after the date on which the ratifications of two Members have been registered with the Director-General.
3. Thereafter, this Convention shall come into force for any Member twelve months after the date on which its ratification has been registered.
Article 5
1. A Member which has ratified this Convention may denounce it after the expiration of ten years from the date on which the Convention first comes into force, by an act communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration. Such denunciation shall not take effect until one year after the date on which it is registered.
2. Each Member which has ratified this Convention and which does not, within the year following the expiration of the period of ten years mentioned in the preceding paragraph, exercise the right of denunciation provided for in this Article, will be bound for another period of ten years and, thereafter, may denounce this Convention at the expiration of each period of ten years under the terms provided for in this Article.
Article 6
1. The Director-General of the International Labour Office shall notify all Members of the International Labour Organisation of the registration of all ratifications and denunciations communicated to him by the Members of the Organisation.
2. When notifying the Members of the Organisation of the registration of the second ratification communicated to him, the Director-General shall draw the attention of the Members of the Organisation to the date upon which the Convention will come into force.
Article 7
The Director-General of the International Labour Office shall communicate to the Secretary-General of the United Nations for registration in accordance with article 102 of the Charter of the United Nations full particulars of all ratifications and acts of denunciation registered by him in accordance with the provisions of the preceding Articles.
Article 8
At such times as it may consider necessary the Governing Body of the International Labour Office shall present to the General Conference a report on the working of this Convention and shall examine the desirability of placing on the agenda of the Conference the question of its revision in whole or in part.
Article 9
1. Should the Conference adopt a new Convention revising this Convention in whole or in part, then, unless the new Convention otherwise provides
(a) the ratification by a Member of the new revising Convention shall ipso jure involve the immediate denunciation of this Convention, notwithstanding the provisions of Article 5 above, if and when the new revising Convention shall have come into force;
(b) as from the date when the new revising Convention comes into force this Convention shall cease to be open to ratification by the Members.
2. This Convention shall in any case remain in force in its actual form and content for those Members which have ratified it but have not ratified the revising Convention.
Article 10
The English and French versions of the text of this Convention are equally authoritative.
The foregoing is the authentic text of the Convention duly adopted by the General Conference of the International Labour Organisation during its Fortieth Session which was held at Geneva and Declared closed the twentyseventh day of June 1957.
IN FAITH WHEREOF we have appended our signatures this fourth day of July 1957:
the President of the Conference
HAROLD HOLT
The Director-General of the International Labour Office
DAVID A. MORSE
Konvencija št. 105
K O N V E N C I J A
O ODPRAVI PRISILNEGA DELA
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je 5. junija 1957 sestala na svojem štiridesetem zasedanju,
je obravnavala vprašanje prisilnega dela kot četrto točko dnevnega reda zasedanja in
upoštevala določbe Konvencije o prisilnem delu iz leta 1930 in
upoštevala, da Konvencija o suženjstvu iz leta 1926 določa, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev, da se obvezno ali prisilno delo ne bi sprevrglo v razmere, podobne suženjstvu, in da Dopolnilna konvencija o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse, podobne suženjstvu, iz leta 1956 predvideva popolno odpravo zasužnjenja zaradi dolgov in tlačanstva, in
upoštevala, da Konvencija o zaščiti plač iz leta 1949 določa, da je treba plače izplačevati redno, in prepoveduje načine plačila, ki delavcu odvzemajo resnično možnost, da prekine svojo zaposlitev, ter
sklenila, da sprejme nadaljnje predloge glede odprave določenih oblik prisilnega ali obveznega dela, ki pomenijo kršenje človekovih pravic, ki jih omenja Ustanovna listina Združenih narodov in določa Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ter
določila, da so ti predlogi sestavljeni v obliki mednarodne konvencije, in
sprejema petindvajsetega junija tisočdevetstosedeminpetdesetega leta tole konvencijo, ki se imenuje Konvencija o odpravi prisilnega dela, 1957:
1. člen
Vsaka članica Mednarodne organizacije dela, ki ratificira to konvencijo, se obvezuje, da bo zatirala vsako obliko prisilnega ali obveznega dela in da ga ne bo uporabljala:
(a) kot sredstvo politične prisile ali vzgoje ali kot kazen za zavzemanje in izražanje političnih stališč ali stališč, ki so ideološko v nasprotju z uveljavljenim političnim, družbenim ali gospodarskim sistemom;
(b) kot način pritegnitve in uporabe delovne sile za gospodarski razvoj;
(c) kot sredstvo delovne discipline;
(d) kot kazen za sodelovanje v stavkah;
(e) kot sredstvo rasnega, družbenega, nacionalnega ali verskega razlikovanja.
2. člen
Vsaka članica Mednarodne organizacije dela, ki ratificira to konvencijo, se obveže, da bo učinkovito ukrepala, da bi zagotovila takojšnjo in popolno odpravo prisilnega ali obveznega dela, kot je določeno v 1. členu te konvencije.
3. člen
Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
4. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo za tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so registrirane pri generalnem direktorju.
2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic.
3. Potem začne ta konvencija veljati za vsako članico dvanajst mesecev po dnevu registracije njene ratifikacije.
5. člen
1. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo, odpove po preteku desetih let od dneva, ko je prvič začela veljati. Ta odpoved začne veljati šele eno leto po dnevu njene registracije.
2. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo in ki v enem letu po izteku desetletnega obdobja iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi po tem členu, bo ostala zavezana za naslednje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po izteku vsakega desetletnega obdobja.
6. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice organizacije.
2. Ko generalni direktor obvesti članice organizacije o registraciji druge ratifikacije, ki mu je bila poslana, jih opozori tudi na dan, ko bo ta konvencija začne veljati.
7. člen
Generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu z določbami prejšnjih členov.
8. člen
Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži, kadarkoli meni, da je to potrebno, Generalni konferenci poročilo o uporabi te konvencije in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti vprašanje njene celotne ali delne spremembe.
9. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki to konvencijo v celoti ali delno spreminja, in če z novo konvencijo ni drugače določeno,
(a) povzroči ratifikacija nove konvencije, ki to konvencijo spreminja, s strani posamezne članice ipso jure takojšnjo odpoved te konvencije ne glede na določbe 5. člena zgoraj, če in ko nova konvencija, ki spreminja to konvencijo, začne veljati;
(b) od dneva, ko začne veljati nova konvencija, ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija v vsakem primeru še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale konvencije, ki spreminja to konvencijo.
10. člen
Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako veljavni.
Zgornje je verodostojno besedilo konvencije, ki jo je pravilno sprejela Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela med svojim štiridesetim zasedanjem v Ženevi, ki se je končalo 27. junija 1957.
V DOKAZ TEGA sva se podpisala četrtega julija 1957.
Predsednik konference
HAROLD HOLT
Generalni direktor
Mednarodnega urada za delo
DAVID A. MORSE
3. člen
Za izvajanje te konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – Inšpektorat za delo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 130-02/97-1/1
Ljubljana, dne 27. maja 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti