Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH (BMKPP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (BMKPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. junija 1997.
Št. 001-22-76/97
Ljubljana, dne 4. julija 1997
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH (BMKPP)
1. člen
Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Skopju 6. februarja 1996.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
P O G O D B A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH
Republika Slovenija in Republika Makedonija (v nadaljevanju: državi pogodbenici) sta se v želji, da poglobita pravne odnose med državama, da poglobita svoje sodelovanje na področju pravosodja in da olajšata medsebojni pravni promet, sporazumeli, da skleneta to pogodbo.
PRVO POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Državljani ene države pogodbenice imajo enako varstvo svojih pravic v postopkih pred sodišči druge države pogodbenice kot njeni državljani.
(2) Državljani ene države pogodbenice nastopajo pred sodišči druge države pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani.
(3) Določbi prejšnjih odstavkov veljata tudi za pravne osebe.
Obseg pravne pomoči
2. člen
(1) Državi pogodbenici si dajeta vzajemno pravno pomoč v civilnih in kazenskih zadevah ter v zadevah prekrškov na način in v obsegu, določenem v tej pogodbi.
(2) Izraz “civilne zadeve” pomeni po tej pogodbi tudi gospodarske in družinske zadeve.
(3) Pravosodni organi obeh držav pogodbenic skladno z določbami te pogodbe dajejo pravno pomoč tudi drugim organom, ki so po zakonodaji države pogodbenice pristojni za zadeve iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3. člen
Pravna pomoč po tej pogodbi obsega: vročanje pisanj, pošiljanje materialnih dokazov, obvestil iz kazenske evidence, zaslišanje strank, prič, izvedencev in drugih oseb, hišno ali osebno preiskavo, zaseg predmetov, prevzem kazenskih pregonov, začasno privedbo, legalizacijo listin, priznanje in izvršitev sodnih odločb v civilnih zadevah, prevzem kazenskih pregonov, izmenjavo predpisov in gradiv držav pogodbenic ter drugo.
Način občevanja
4. člen
(1) Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Makedonije preko Ministerstvo za pravda Republike Makedonije.
(2) Določba 1. odstavka tega člena ne izključuje občevanja po diplomatski poti.
(3) V nujnih primerih lahko pristojni organi države pogodbenice pošiljajo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).
Jezik
5. člen
(1) Prošnja za pravno pomoč (v nadaljevanju: zaprosilo) in vsa ostala pisanja, ki jih je treba priložiti skladno z določbami te pogodbe, se pošiljajo v jeziku države, ki prosi za pravno pomoč (v nadaljevanju: države prosilke). Prevodov v jezik države pogodbenice, ki se prosi za pravno pomoč (v nadaljevanju: zaprošena država), ni treba priložiti.
(2) Odgovori na zaprosila se pošiljajo v jeziku zaprošene države.
(3) Pisanja, ki se vročajo osebam v zaprošeni državi, se pošiljajo v jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod pisanj v jezik zaprošene države.
(4) Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik prostovoljno sprejme pisanje.
Zaprosilo za pravno pomoč
6. člen
(1) Zaprosilo za pravno pomoč mora vsebovati:
1. ime organa, ki za pravno pomoč prosi, in organa, ki se ga zaproša za pravno pomoč;
2. opis zadeve, v kateri se prosi za pravno pomoč; v kazenskih zadevah tudi zakonsko označbo kaznivega dejanja;
3. navedbo podatkov, ki so nujni za izvedbo postopka dajanja pravne pomoči;
4. ime in priimek ter rojstne podatke strank v postopku, kraj njihovega stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo; za pravne osebe pa ime in sedež;
5. ime in priimek morebitnih pravnih zastopnikov v posamičnih zadevah.
(2) Zaprosilo in priložena pisanja morajo biti podpisana in opremljena s pečatom organa, ki prosi za pravno pomoč.
7. člen
(1) Pravna pomoč se daje skladno z zakonodajo zaprošene države.
(2) Pristojni organ, ki daje zaprošeno pravno pomoč, lahko pri tem ravna tudi na način in v obliki, ki ju želi država prosilka, če to ni v nasprotju s predpisi zaprošene države.
8. člen
(1) Če zaprošeni organ ni pristojen za ugoditev zaprosilu, zaprosilo pošlje pristojnemu organu v zaprošeni državi pogodbenici in o tem obvesti državo prosilko.
(2) Če zaprosilu ni bilo ugodeno, je treba o tem takoj obvestiti državo prosilko in navesti razloge, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če so bila skupaj z zaprosilom poslana tudi druga pisanja, se tudi ta vrnejo.
9. člen
Zaprošena država lahko zavrne pravno pomoč v sodnem postopku, če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju z njenim pravnim redom.
Vročitev pisanj
10. člen
Zaprosilo za vročitev pisanj mora poleg podatkov iz določbe 6. člena te pogodbe vsebovati tudi naslov osebe, ki se ji vročajo pisanja.
11. člen
(1) Pristojni organ opravi vročitev skladno s predpisi zaprošene države. Na izrecno prošnjo pa se lahko za vročitev pisanj uporabi predpis države prosilke, če ta ni v nasprotju s predpisi zaprošene države.
(2) Vročitev pisanj se dokazuje skladno s predpisi o vročanju, ki veljajo na ozemlju zaprošene države. Pristojni organ navede v potrdilu o vročitvi čas in kraj vročitve ter osebo, ki so ji bila pisanja vročena.
(3) Potrdilo o vročitvi se takoj pošlje državi prosilki. Če vročitev ni možna, je treba državo prosilko obvestiti o razlogih.
Obveščanje o predpisih
12. člen
Državi pogodbenici bosta na prošnjo druga drugo obveščali o predpisih, ki veljajo ali so veljali na njenem ozemlju in bosta po potrebi pošiljali tudi besedila teh zakonov.
Stroški dajanja pravne pomoči
13. člen
(1) Če v tej pogodbi ni drugače določeno, državi pogodbenici ne smeta zahtevati povračila za stroške, ki so nastali zaradi dajanja pravne pomoči, razen za stroške v zvezi z delom izvedencev in druge stroške za pripravo izvedenskega mnenja.
(2) Zaprošeni organ lahko zahteva predujem za stroške iz prvega odstavka tega člena.
DRUGO POGLAVJE
PRAVNA POMOČ V CIVILNIH ZADEVAH
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka
14. člen
Državljani ene države pogodbenice so pred sodišči druge države pogodbenice oproščeni plačila stroškov sodnega postopka pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot državljani te države.
15. člen
(1) O oprostitvi plačila stroškov iz 14. člena te pogodbe sodišče zaprošene države odloči na predlog strank. Skladno s predpisi zaprošene države se o oprostitvi plačila stroškov sodnega postopka odloči na podlagi potrdila o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojni organ tiste države, na katere ozemlju ima stranka svoje stalno prebivališče.
(2) Če ima oseba iz 1. odstavka tega člena svoje stalno prebivališče na ozemlju tretje države, lahko izda potrdilo diplomatsko ali konzularno predstavništvo države pogodbenice, katere državljan je ta oseba.
(3) Sodišče zaprošene države, ki odloča o prošnji za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, lahko v tej zvezi zahteva dodatna obvestila.
Varščina za pravdne stroške
16. člen
(1) Od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
(2) Določba 1. odstavka tega člena se uporablja tudi za pravne osebe.
Overitev listin
17. člen
(1) Listin, ki jih je izdalo ali overilo v predpisani obliki sodišče ali drug pristojen organ države pogodbenice ter so podpisane in je na njih odtisnjen pečat pristojnega organa, ni potrebno nadalje overjati za uporabo na ozemlju druge države pogodbenice.
(2) 1. odstavek tega člena se nanaša tudi na prepise in kopije listin, ki jih je overilo sodišče ali drug pristojen organ.
18. člen
Javne listine, izdane na ozemlju ene države pogodbenice, imajo na ozemlju druge države pogodbenice isto dokazno moč kot javne listine te države.
19. člen
(1) Državi pogodbenici pošiljata druga drugi izpiske iz matičnih knjig ter pravnomočne sodne odločbe, ki se nanašajo na osebna stanja državljanov druge države pogodbenice.
(2) Listine in sodne odločbe iz 1.odstavka tega člena se pošiljajo brezplačno vsakih šest mesecev po diplomatski poti.
Priznanje in izvršitev sodnih odločb
20. člen
Državi pogodbenici, pod pogoji iz te pogodbe, na svojem ozemlju priznavata in izvršujeta sodne odločbe v civilnih zadevah ter poravnave v takšnih zadevah, sklenjene pred sodiščem druge države pogodbenice.
21. člen
(1) Odločbe iz 20. člena te pogodbe se priznajo in izvršijo:
1. če je odločba pravnomočna in izvršljiva po zakonu države pogodbenice, na katere ozemlju je bila izdana;
2. če za zadevo, za katero je bila odločba izdana, ni izključno pristojno sodišče države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje oziroma izvršitev odločbe;
3. če je bila v primeru odločbe, izdane v nenavzočnosti, stranka, ki se ni pojavila in ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba skladno z zakonom države pogodbenice, na katere ozemlju je postopek tekel, pravilno in pravočasno obveščena o postopku; če je procesno nesposobna pa, če je bila pravilno zastopana;
4. če v isti pravni zadevi med istima strankama ni bila izdana pravnomočna odločba pred sodiščem države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje ali izvršitev odločbe;
5. če pred sodiščem v zaprošeni državi ne teče že prej začeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama;
6. če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju s pravnim redom zaprošene države in njeno ustavno ureditvijo.
(2) Odločbo o priznanju in izvršitvi odločbe države prosilke izda pristojno sodišče zaprošene države.
22. člen
(1) Tisti, ki prosi za priznanje in izvršitev odločbe, lahko vloži prošnjo za priznanje in izvršitev pri sodišču države pogodbenice, ki odloča o priznanju in izvršitvi, ali pri sodišču države pogodbenice, ki je izdalo odločbo. Sodišču, ki je pristojno za odločitev o priznanju in izvršitvi, se pošlje prošnja skladno z določbo 4. člena te pogodbe.
(2) Prošnji za priznanje in izvršitev odločbe je treba priložiti:
1. pravnomočno odločbo ali njen overjeni prepis;
2. potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; če je stranka procesno nesposobna pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.
23. člen
(1) Postopek za priznanje in izvršitev odločbe se izvaja po predpisih države, ki odloča o priznanju.
(2) Prošnjo za priznanje in izvršitev lahko vloži vsak, ki ima pravni interes za tako priznanje in izvršitev.
TRETJE POGLAVJE
PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH
24. člen
Državi pogodbenici si skladno z določbami te pogodbe vzajemno dajeta pravno pomoč v vseh postopkih glede kaznivih dejanj, za katera so bili v času, ko je bila pravna pomoč zaprošena, pristojni pravosodni organi države prosilke.
25. člen
Državi pogodbenici si vzajemno dajeta pravno pomoč tudi v zadevah prekrškov.
Zavrnitev pravne pomoči
26. člen
Državi pogodbenici zavrneta pravno pomoč:
1. če dejanje, ki je navedeno v zaprosilu, po pravu zaprošene države ni kaznivo ravnanje;
2. če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju s pravnim redom zaprošene države in bi lahko po mnenju zaprošene države ogrozilo njeno suverenost, varnost ali druge bistvene interese države;
3. če je zaprosilo v zvezi z dejanjem, ki je po mnenju zaprošene države politično ali vojaško kaznivo dejanje.
Vabila
27. člen
V vabilu osumljencu, priči ali drugemu udeležencu v postopku, ki se vabi iz države pogodbenice, ne sme biti zagrožen prisilni ukrep, če se ta vabilu ne bi odzval. Če se vabljeni ne odzove vabilu, mu za to ne sme biti izrečena kazenska sankcija.
28. člen
Priči ali izvedencu, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, pripada povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja skladno s predpisi države prosilke.
Privedba oseb, ki jim je odvzeta prostost, v državo prosilko
29. člen
(1) Če država pogodbenica, ki vodi kazenski postopek, vabi kot pričo ali zaradi soočenja osebo, ki prestaja kazen zapora v drugi državi pogodbenici, se ta z njenim soglasjem začasno privede v državo prosilko.
(2) Država prosilka mora začasno privedeno osebo vrniti v roku, ki ga določi zaprošena država.
(3) Začasna privedba se lahko zavrne:
1. če se oseba iz 1. odstavka tega člena ne strinja s tem;
2. če bi zaradi privedbe utegnilo priti do podaljšanja odvzema prostosti osebe iz 1. odstavka tega člena;
3. če so po mnenju zaprošene države podani drugi tehtni razlogi zoper njeno privedbo na ozemlje države prosilke.
(4) Privedba se preloži, če je potrebno, da je oseba iz 1. odstavka tega člena navzoča v kazenskem postopku, ki teče na ozemlju zaprošene države.
(5) Začasno privedena oseba iz 1. odstavka tega člena mora biti na ozemlju države prosilke v priporu.
30. člen
Predajo osebe iz 1. odstavka 29. člena te pogodbe opravijo pristojni organi države pogodbenice, ki se dogovorijo o kraju in času predaje.
Varstvo osebne prostosti
31. člen
(1) Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke ne glede na svoje državljanstvo, ne sme biti v tej državi kazensko preganjan ali priprt in se mu tudi ne sme kakor koli drugače omejiti prostost zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred prihodom na ozemlje države prosilke.
(2) Pregon, odvzem prostosti ali kakšna druga omejitev osebne prostosti osebam iz 1. odstavka tega člena je dovoljena:
1. kadar se vabljeni, ko njegova navzočnost po izjavi sodišča ni več potrebna, mudi več kot 15 dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti;
2. če se vabljeni potem, ko zapusti ozemlje države prosilke, prostovoljno vrne na njeno ozemlje.
Navzočnost pri dejanjih pravne pomoči
32. člen
(1) Na izrecno prošnjo države prosilke jo zaprošena država obvesti o kraju in času izvrševanja zaprosila.
(2) Udeleženci v kazenskem postopku in njihovi pravni zastopniki ter predstavniki pravosodnih organov države prosilke so lahko navzoči pri dajanju pravne pomoči v zaprošeni državi. Zanje se smiselno uporablja določba 31. člena te pogodbe.
(3) Za navzočnost predstavnikov pravosodnih organov države prosilke pri dajanju pravne pomoči v zaprošeni državi je potrebno soglasje zaprošene države. Soglasje v Republiki Sloveniji izda Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, v Republiki Makedoniji pa Ministerstvo za pravda Republike Makedonije.
Dajanje podatkov iz kazenske evidence
33. člen
(1) Državi pogodbenici obveščata druga drugo o vseh obsodbah državljanov druge države pogodbenice, ki so vpisane v njeno kazensko evidenco. Izpiske iz kazenske evidence si državi pogodbenici izmenjujeta vsakih šest mesecev.
(2) Državi pogodbenici druga drugo obveščata tudi o drugih podatkih, vpisanih v kazenski evidenci.
Odstop kazenskega pregona
34. člen
(1) Če stori državljan države pogodbenice kaznivo dejanje na ozemlju druge države pogodbenice, ima država, na katere ozemlju je bilo dejanje storjeno, pravico, da pod pogoji iz te pogodbe zaprosi drugo državo pogodbenico, da prevzame kazenski pregon.
(2) Pristojni organi zaprošene države izvedejo kazenski postopek skladno s predpisi te države.
(3) Če je oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek, v priporu v državi prosilki, ga ta skladno z določbo 30. člena te pogodbe preda zaprošeni državi.
35. člen
Zaprosilu za prevzem kazenskega pregona je treba priložiti:
1. spise v izvirniku ali overjenem prepisu;
2. potrdilo ali druge podatke o državljanstvu osebe, za katere prevzem kazenskega pregona se prosi;
3. izpisek določb iz kazenskega zakona, ki so bile uporabljene v tej kazenski zadevi;
4. izjave oškodovancev, da se strinjajo z odstopom kazenskega pregona.
36. člen
Zaprošena država obvesti državo prosilko, ali je prevzela zaprošeni kazenski pregon. Če kazenski pregon ni bil prevzet, se vsa dokumentacija v zvezi s to zadevo vrne državi prosilki skupaj s sporočilom, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če je bil zaprošeni kazenski pregon prevzet, se po končanem postopku državi prosilki pošlje pravnomočna odločba.
ČETRTO POGLAVJE
KONČNE DOLOČBE
37. člen
Ta pogodba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih pogodb.
38. člen
(1) To pogodbo je treba ratificirati.
(2) Pogodba se ratificira skladno z domačo zakonodajo države pogodbenice.
(3) Ta pogodba začne veljati trideseti dan po prejemu zadnjega od izmenjanih obvestil držav pogodbenic po diplomatski poti, da so izpolnjeni pogoji po notranji zakonodaji držav pogodbenic za njeno uveljavitev.
39. člen
Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica jo lahko pisno odpove po diplomatski poti v šestmesečnem odpovednem roku.
Pogodba je sklenjena v Skopju dne 6. 2. 1996 v dveh izvirnikih v slovenskem in makedonskem jeziku, pri čemer sta oba izvirnika enako verodostojna.
Za Republiko Slovenijo
Meta Zupančič l. r.
Za Republiko Makedonijo
Vlado Popovski l. r.
3. člen
Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za pravosodje.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 740-01/97-5/1
Ljubljana, dne 26. junija 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
* Besedilo pogodbe v makedonskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
