Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z določbami 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije glede naslednjih mednarodnih pogodb, ki jih je z Ljudsko republiko Kitajsko sklenila nekdanja Jugoslavija in ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko:
1. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Kitajske o sodelovanju na področju veterinarstva, Peking, 2. 3. 1979, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 2/81.
2. Sporazum o rastlinski karanteni in varstvu rastlin med Vlado SFRJ in Vlado LR Kitajske, Beograd, 6. 6. 1980, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 12/81.
3. Konzularna konvencija med SFRJ in LR Kitajsko, Peking, 4. 2. 1982, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 2/84.
4. Sporazum o sodelovanju na področju zdravstva, medicinskih ved in farmacije med ZIS Skupščine SFRJ in Vlado LR Kitajske, Beograd, 7. 7. 1984, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 8/86.
5. Sporazum med Vlado LR Kitajske in ZIS Skupščine SFRJ o sodelovanju pri carinskih vprašanjih, Beograd, 23. 1. 1989.
Sporazum, naveden v aktu pod številko 5, se v slovenskem prevodu objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe hkrati z aktom.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Vlada Ljudske republike Kitajske in Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu pogodbenici) sta se, da bi se razvijalo in okrepilo carinsko sodelovanje med državama, dogovorili:

Pristojna organa za izvajanje tega sporazuma sta v Ljudski republiki Kitajski Glavna carinska uprava, v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Zvezna carinska uprava (v nadaljnjem besedilu carinski upravi).

Pristojna organa iz obeh držav bosta s tesnim sodelovanjem v okviru tega sporazuma pripomogla k izboljševanju blagovnega prometa med državama, pri čemer bosta drug drugemu pomagala pri izmenjavi izkušenj pri delu carinskih organov in izmenjavi informacij o carinskih predpisih.

Carinski upravi bosta medsebojno izmenjavali informacije o:
1. vlogi carine v nacionalnem gospodarstvu in uvozu ter izvozu blaga;
2. sodobnih metodah upravljanja in posodabljanja carinske službe;
3. metodah carinskega nadzora v blagovnem, potni- škem in poštnem prometu;
4. značilnostih in sprotnem tihotapljenju, metodah preprečevanja in doseženih rezultatih;
5. uporabi tehničnih sredstev za carinski nadzor blagovnega in potniškega prometa, uporabi elektronskih računalnikov in druge sodobne tehnike pri delu carinske službe;
6. izkušnjah pri vzgoji, zaposlovanju in napredovanju kadrov;
7. carinskem postopku in delovanju svobodnih carinskih con in posebnih gospodarskih con v NR Kitajski;
8. nacionalnih carinskih predpisih;
9. izkušnjah pri delu mednarodnih organizacij, kot je Svet za carinsko sodelovanje (CCC);
10. izkušnjah pri uporabi mednarodnih konvencij, kot so Splošni sporazum o trgovini in carinah (GATT) in drugi;
11. drugih vprašanjih skupnega interesa.

Carinska uprava ene države na zahtevo carinske uprave druge države v mejah svojih pristojnosti in možnosti opravlja poseben nadzor nad:
1. vstopom in izstopom določenih oseb, osumljenih, da kršijo carinske predpise druge države;
2. prometom določenega blaga, ki je po obvestilih carinske uprave druge države nedovoljen;
3. določenimi vozili, plovili in letali, za katere se sumi, da se uporabljajo za kršitev carinskih predpisov na ozemlju druge države.
Rezultati nadzora se sporočajo carinski upravi druge države.

Carinski upravi samoiniciativno ali na zahtevo čim hitreje pošiljata ena drugi vsa obvestila o kršitvah carinskih predpisov, kadar sta obe zainteresirani za njihovo preprečevanje. To posebej velja za promet z mamili, psihotropnimi snovmi, orožjem, strelivom, razstrelivom, zgodovinskimi, umetniškimi, arheološkimi ali kulturnimi predmeti in z blagom, za katero so določene visoke uvozne dajatve.

Carinski upravi lahko v okviru tega sporazuma izmenjavata carinske strokovnjake in predavatelje carinskih šolskih centrov.

1. Carinski upravi se o vprašanjih, ki se nanašajo na sodelovanje in vzajemno pomoč pri carinskih vprašanjih, v skladu s tem sporazumom dogovarjata neposredno.
2. Če je potrebno, carinski upravi organizirata sestanke na ravni generalnih direktorjev, da bi izmenjali izkušnje in se dogovorili o sodelovanju in vzajemni pomoči pri carinskih vprašanjih, predvidenih s tem sporazumom, izmenično v obeh državah.
3. Carinski upravi se o datumu sestanka in dnevnem redu dogovorita tri mesece pred sestankom.

Sodelovanje med carinskima upravama, predvideno s tem sporazumom, mora biti čim učinkovitejše.
Carinski upravi se medsebojno sporazumevata v kitajščini in enem od uradnih jezikov v SFR Jugoslaviji ali v jeziku tretje države, sprejemljivem za obe strani.

Ta sporazum začne veljati devetdeseti dan od dneva zadnjega obvestila o izpolnjenem zakonskem postopku v vsaki državi pogodbenici.
Vsaka pogodbenica lahko po diplomatski poti pisno obvesti drugo o prenehanju veljavnosti tega sporazuma.
Veljavnost sporazuma preneha s prvim dnem po letu od prejetega obvestila.
Sestavljeno v Beogradu, 23. januarja 1989 v dveh izvirnikih v kitajskem in srbohrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako veljavni.