Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Šentjernej na 31. redni seji dne 22. 12. 1997 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92 in 58/95 in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95), ki se nanašajo na spremembo načina urejanja območja ob industrijskem kompleksu nekdanje Iskre v Šentjerneju za proizvodnjo betalaktamskih antibiotikov ter možnost povečanja kapacitet obstoječim farmacevtskim oblikam za proizvodnjo novejših in tehnološko zahtevnejših zdravilnih oblik Tovarne zdravil Krka iz Novega mesta.

V poglavju 6.4. Načini urejanja prostora se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti po posameznih področjih v točki 1. Urejanje stavbnih zemljišč podtočki 1.3. Proizvodne dejavnosti za zadnjim besedilom doda:

Šentjernej                Beta Šentjernej          ZN        D

V poglavju 6.6. Kartografski del in programske zasnove se doda naslednje besedilo:

1. Opredelitev območja urejanja
Za predvideno dejavnost se namenja parcela št. 397/1 in 400/1 (dovozna pot) k.o. Šentjernej. Meja zazidalnega načrta poteka po meji parcele 397/1. Območje urejanja obsega 2,66 ha zemljišč.
2. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti
Celotno območje se nameni za proizvodnjo penicilinskih in cefalosporinskih antibiotikov, to je skupino proizvodov v enakih ali podobnih farmacevtskih oblikah, ki se proizvajajo po identičnih tehnoloških postopkih.
Vsi objekti morajo smiselno povezani tvoriti celoto in zagotavljati optimalno tehnološko in logistično poslovanje kompleksa. Predvideni objekti:
– proizvodna objekta s skladišči, namenjenimi skladiščenju zdravilnih učinkovin, repromateriala in gotovih proizvodov,
– skupni prostori z delilnico hrane in prostori za administracijo,
– energetsko-komunalni objekt, egalizacijski bazen in cisterna za plin,
– vratarnica za kontrolo pristopa.
Uredi se tudi dovozna cesta s parkirišči za osebna in tovorna vozila ter izvede potrebna komunalna oprema in zunanje ureditve.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Koncept
Značilna struktura naselja Šentjernej je drobnega merila in postavljena kot obcestna ali vrstna pozidava, struktura neprimerljivo večjih gabaritov (bivša tovarna Iskra-sedaj Hipot in drugi) je umaknjena za to drobno strukturo v notranjost parcel in zaradi ravnega terena ni izpostavljena. Na enak način se naj prostorsko organizira obravnavana gradnja in pri tem upošteva uveljavljeno prostorsko geometrijo (S-J, V-Z) z izjemo objekta za skupne prostore, prehrano in administracijo, ki je tudi bistveno manjših dimenzij in se ga lahko postavi bližje stanovanjskemu območju. Proizvodni del se naj čimbolj odmakne od stanovanjskih hiš na jugu in na zahodu, na severovzhodu, kjer bo industrija mejila na obstoječo oziroma bodočo sorodno dejavnost, ni posebnih pogojev.
Objekti
Objekti naj bistveno ne presegajo višine obstoječih industrijskih objektov nekdanje Iskre, tlorisni gabariti pa se lahko prilagodijo potrebam tehnologije. Konstrukcijski raster naj se odraža na fasadah, ki naj bodo v odtenkih zemeljskih barv. Odtenki so lahko tudi temnejši, poudarki na fasadah, ki označujejo firmo ali so reklamni, naj ne bodo prevladujoč element fasad. Streha naj bo čim temnejša, bela barva ali refleksna površina strehe ni dovoljena.
Zunanje površine
Na stičnem območju s stanovanjskim predelom in v smeri obdelovalnih površin se naj izvede zelena bariera z linijsko zasajenim drevjem in grmičevjem ter lesenim plotom. Obstoječ drevored smrek na robu stanovanjskega območja se ohrani.
Parkirne površine
Parkirne površine se naj uredijo ob vstopu v območje ob južnem in vzhodnem robu parcele. Del parkirišč se uredi izven tovarniške ograje. Parkiranje mora biti dimenzionirano tako, da bo zadostovalo za potrebe kompleksa.
4. Zasnova infrastrukturnih omrežij
4.1. Prometna infrastruktura
Območje urejanja se priključuje na regionalno cesto R 333 Novo mesto–Šentjernej preko štirikrakega križišča z upoštevanjem priključevanja lokalne ceste proti Stari vasi. Uvoz v območje se dimenzionira na težki promet, to je 25 kN. Širina voznih pasov je 2 x 3 m s hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankinama po 0,50 m. Upošteva naj se tudi dostop z obvozne ceste Šentjerneja kot dolgoročna rešitev napajanja območja.
Cestni sistem v območju urejanja se naj zasnuje hiearhično in sicer kot dostop v kompleks BETA in parkirišče za zaposlene ter kot dostop v zaledni del kompleksa, dimenzioniran na predviden dostop do obvozne ceste z istim profilom kot v območju priključka. Zagotovi naj se tudi dostop do zalednih, kmetijskih površin.
4.2. Komunalna infrastruktura
Vodovod
Za oskrbo območja s pitno vodo se predvidi priključitev na obstoječi javni vodovod, ki se ob regionalni cesti R 333 rekonstruira. Predvidena poraba vode za dejavnost je 3 l/s, pri čemer se naj upošteva še 1 l/s kot rezerva za večje število porabnikov. Skupna poraba vode se predvidi na 12 l/s.
Kanalizacija
Predvideti je potrebno ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Odvod fekalnih vod se izvede preko javne kanalizacije celotnega območja v primarni kanal preko rekonstruirane fekalne kanalizacije Hipot ali variantno na obstoječo kanalizacijo naselja in na komunalno čistilno napravo Šentjernej. Dopušča se možnost izgradnje čistilnega bloka v območju urejanja z zazidalnim načrtom kot vmesna faza do igradnje čistilne naprave Šentjernej. Kapaciteta čistilnega bloka se določi po znani končni količini fekalnih vod.
Kanalizacijski vod znotraj območja se projektira z upoštevanjem celotnega gravitacijskega območja. Zaradi možnosti vdora podtalne vode se vsi jaški v območju predvidijo vodotesno.
Odvod meteorne vode se izvede preko kanalizacije v vodotok Kaluder. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj in maščob. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin.
Odpadne tehnološke vode, ki bodo nastale pri pranju tehnološke opreme, čiščenju prostorov in pranju delovnih oblek, se morajo pred izpustom v kanalizacijski sistem obdelati v posebnem egalizacijskem bazenu po postopku, ki bo zagotavljal razgradnjo prisotnih betalaktamskih antibiotikov do stopnje, ki bo omogočala skupaj s komunalno odpadno vodo čiščenje na običajni komunalni čistilni napravi.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
4.3. Energetska infrastruktura
Za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede trafo postaja in sicer v 1. fazi 630 kW z možnostjo razširitve na 1000 kW ter rezervacijo prostora še za eno trafo postajo enake kapacitete. Trafo postaja je zazankana in se navezuje na 20kV daljnovod Iskre Hipot z elektrokabelsko kanalizacijo, po izgradnji kabelske kanalizacije pa se še dodatno zazanka na 20 kV daljnovod Šentjernej – jug.
Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi v kabelski kanalizaciji. Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava.
Ostale energetske vire, potrebne za delovanje strojne opreme, bo potrebno proizvesti lokalno, na parceli. Osnovni vir energije bo predstavljalo kurilno olje, oziroma zemeljski plin, ko bo na razpolago. Vso omrežje se izvede kabelsko.
4.4. Zveze
Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo se izvede ob regionalni cesti in se jo upošteva v projektu rekonstrukcije ceste. Tangiran zračni telefonski vod se prestavi ob zahodno mejo tovarniškega območja in se ga kablira.
5. Usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega okolja
5.1. Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj odpadnih surovin, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Posebni odpadki (ostanki raztresenih surovin, odpadnega prahu s filtrov in kontaktne embalaže) ter nevarni odpadki (odpadne surovine, odpadni polizdelki, odpadni gotovi proizvodi in odpadni embalažni material, ki je bil v neposrednem stiku s surovinami, polizdelki ali gotovimi proizvodi) se zbirajo na posebnem mestu v posebnih namenskih kontejnerjih in se odvažajo na centralno skladišče posebnih odpadkov v Ločno Novo mesto.
S sodobnimi tehnološkimi pristopi in postopki proizvodnje se naj zagotavi čim bolj zaprte tokokroge in minimalne materialne izgube med proizvodnjo in s tem čimmanj odpadkov.
5.2. Varstvo zraka
Pretok zraka v objektu je predpisan s farmacevtskimi standardi. Posamezni prostori naj bodo klimatsko prirejeni na način, ki bo preprečeval križanje zraka med prostori. Vsi izpusti zraka iz proizvodnega objekta morajo biti filtrirani do stopnje, predpisane z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
5.3. Varstvo pred hrupom
V območju urejanja ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60 db) in nočnih ravni hrupa (50 db), ki veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
6. Faznost gradnje
V 1. fazi se postavi proizvodni objekt in vsi spremljajoči objekti ter uredijo priključki na infrastrukturo.
Za 2. fazo je predviden dodaten proizvodni objekt s skladišči, namenjenimi skladiščenju zdravilnih učinkovin, repromateriala in gotovih proizvodov, enakih velikosti kot objekt v 1. fazi.
Osnovne energetsko-komunalne zmogljivosti se dimenzioniranjo na končno stanje.
7. Grafični prikaz programske zasnove

Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenemu planu, izdelana na PKN 1: 5000 in sicer karta Kostanjevica – 22 z območjem zazidalnega načrta. Programska zasnova za zazidalni načrt Beta Šentjernej je kot priloga sestavni del družbenega plana.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.