Na podlagi 87. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96 in 78/97) izdaja minister za finance

To navodilo ureja:
– predplačila, ki jih smejo uporabniki proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) dogovarjati pri prevzemanju obveznosti in način zavarovanja predplačil, skladno z 9. členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZIPro);
– roke plačil, ki jih smejo uporabniki dogovarjati pri prevzemanju obveznosti, skladno z 9. členom ZIPro;
– obveščanje Ministrstva za finance o danih posojilih, skladno z 58. členom ZIPro;
– načine in postopke poročanja uporabnikov, za katere računovodstva ne vodi Ministrstvo za finance, skladno s 63. členom ZIPro;
– vrste in roke za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov proračuna in proračunskih uporabnikov, izkazovanje poslovnih dogodkov iz naslova odplačevanja posojil ter vsebina računovodskih izkazov in poročil, skladno s 64. členom ZIPro;
– vodenje analitičnih evidenc državnega premoženja, skladno s 65. členom ZIPro.

Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, dogovarjati plačilo že opravljenih dobav in storitev.

Ne glede na določbe prejšnjega člena tega navodila lahko uporabniki dogovarjajo predplačilo največ do višine 25% skupne pogodbene vrednosti in samo v naslednjih primerih:
– za določene storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto; predplačilo se lahko izvede kvartalno ali polletno, vendar takrat, ko je najmanj polovica posamezne storitve že opravljena;
– za določene pravne posle iz 41. člena ZIPro, ko se predmet pogodbe izdela ali opravi storitev posebej po naročilu za uporabnika.
Kot predplačilo po ZIPro in tem navodilu se šteje tudi znesek, ki je potreben za odprtje akreditiva in ga odpira uporabnik ali komisionar v imenu in za račun uporabnika.

Uporabnik mora pridobiti soglasje Ministrstva za finance za vsako predvideno predplačilo.

Predplačilo po ZIPro in tem navodilu niso izplačila iz proračuna Republike Slovenije namenjena za:
– opravljanje dejavnosti javnih služb, ki so določene s posebnimi zakoni in potrjene s strani ustanovitelja,
– subvencije v skladu s posebnimi predpisi,
– socialne transfere v skladu s posebnimi predpisi,
– transfere občinam in iz naslova obveznosti do ZPIZ,
– dotacije fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb,
– akontacije potnih stroškov,
– plačilo pogodbenih obveznosti, ki se v skladu s poslovnimi običaji plačujejo v naprej.

Uporabniki morajo predplačilo zavarovati z garancijo za vrnitev predplačila (v nadaljevanju: garancija) v skladu s 7. členom navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 73/97) in pripadajočim obrazcem.

Stroške zavarovanja predplačil nosijo prodajalci (izvajalci), ki so prejemniki predplačil.
V pogodbi med uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti garancijo pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.
V primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti, mora izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
Uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev garancije naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu za zavarovanje predplačila ne poteče rok veljavnosti.

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za porabo sredstev donacij in namenskih posojil Republiki Sloveniji razen, če donator ali posojilodajalec ne zahtevata drugače.

Uporabniki morajo pri prevzemanju obveznosti s pogodbami dogovarjati roke plačil, ki so najmanj 30 in največ 90 dni od dneva izstavitve računa.
Za poravnavo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki jih uporabnik prevzema in plačuje po posameznih situacijah, mora uporabnik dogovoriti najmanj 60-dnevni rok plačila.
Za poravnavo vseh ostalih obveznosti morajo uporabniki dogovoriti najmanj 30-dnevni rok plačila, razen če ni drugače urejeno s posebnim predpisom.
Če je na izstavljenem računu zapisan krajši rok plačila kot je dogovorjen s pogodbo, ga uporabnik poravna v roku, ki je določen s pogodbo.

Ne glede na določbe prejšnjega člena tega navodila, lahko uporabniki pri prevzemanju obveznosti s pogodbami, dogovarjajo krajše roke plačil za opravljanje dejavnosti javnih služb, ki so določene s posebnimi zakoni in potrjene s strani ustanovitelja.

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za porabo sredstev donacij in namenskih posojil Republiki Sloveniji razen, če donator ali posojilodajalec ne zahtevata drugače.

Finančno računovodske službe uporabnikov, za katere ne vodi računovodstva Ministrstvo za finance, obveščajo Ministrstvo za finance o vseh sklenjenih pogodbah o dajanju posojil. Pri tem morajo navesti:
– pravno podlago za posojilo,
– proračunsko postavko,
– posojilojemalca,
– znesek posojila,
– pogoje posojila in
– anuitetni načrt.

Med prihodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsa sredstva, ki so bila vplačana in razporejena na račune proračuna do 31. decembra tekočega leta.
Med prihodke tekočega leta se vključujejo tudi prihodki, prenešeni iz preteklega leta, ter sredstva iz najetih dolgoročnih posojil in neodplačanih kratkoročnih posojil, ki so bila črpana do 31. decembra tekočega leta.
Med odhodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsi izdatki oziroma izplačila iz proračuna do 31. decembra tekočega leta.
Med odhodke tekočega leta se vključujejo tudi odplačila glavnic dolgoročnih posojil do 31. decembra tekočega leta.

Med prihodke proračunskih uporabnikov se vključujejo vsi prihodki, ki so bili do 31. decembra tekočega leta vplačani na račun proračunskega uporabnika za poravnavo obveznosti za tekoče leto.
Med odhodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki se nanašajo na nastale obveznosti za tekoče leto.

Stroški za plače in osebne prejemke se v letnem obračunu uporabnikov izkazujejo v višini sredstev nakazanih iz proračuna na račun uporabnika za te namene.

Vse obveznosti iz tekočega leta, ki bodo poravnane iz namenskih prihodkov proračuna tekočega leta, se knjigovodsko evidentirajo v breme odhodkov in v dobro tekočih obveznosti ter v breme denarnih sredstev in dobro prihodkov.
Vse obveznosti, ki ne bodo poravnane iz proračuna tekočega leta, se evidentirajo (konto 298) po posameznih proračunskih postavkah kot terjatev uporabnika do lastnih sredstev v naslednjem proračunskem obdobju (konto 162). Kot terjatev uporabnika se evidentirajo obveznosti z datumom dokumenta in valute ločeno za obveznosti za katere:
– so bila v okviru proračuna tekočega leta razpoložljiva sredstva na proračunski postavki;
– je bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za finance v skladu z 10. členom ZIPro in
– ni bilo razpoložljivih sredstev na proračunski postavki v okviru proračuna tekočega leta in ni bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za finance v skladu z 10. členom ZIPro.

Predplačila, akontacije ter zaloge, plačane iz proračuna tekočega leta se knjigovodsko evidentirajo v breme drugih odhodkov in v dobro pasivnih časovnih razmejitev tekočega leta.

Nematerialne in materialne naložbe se odpisujejo praviloma v breme sklada osnovnih sredstev. Odpisujejo se lahko tudi v breme prihodkov kot strošek amortizacije, če so sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije zagotovljena v proračunu, ali če se v skladu s predpisom zagotavljajo iz drugih virov.

Odpis nematerialnih in materialnih naložb je reden ali izreden.
Reden odpis osnovnih sredstev se opravlja po stopnjah, določenih z uredbo o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (Uradni list SFRJ, št. 21/89 in 5/90). Amortizacijske stopnje, ki niso določene v uredbi iz prejšnjega stavka, se določijo na podlagi podatkov ali ocene o predvideni življenjski dobi osnovnega sredstva.
Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično z uporabo proporcialne metode.
Redni odpis se ne opravlja za naslednja osnovna sredstva:
– zemljišča in gozdove kot naravna bogastva, ki se ne izrabijo;
– vlaganja v pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb do začetka uporabe (izkoriščanja) oziroma do roka, določenega z investicijskim načrtom za začetek uporabe;
– predujme za pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb, za katere se opravljata popravek vrednosti in odpis kot za druge terjatve;
– gradbene objekte in stvari, ki so v skladu z zakonom razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike (razen, če se ti objekti ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti, na podlagi katerih se pridobivajo prihodki) oziroma so muzejska vrednost ali likovno, kiparsko, filmsko in drugo umetniško delo;
– lokalne zemljate ali makadamske ceste ter objekte, ki so njihov sestavni del;
– gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo Slovenske vojske ter gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in državne varnosti;
– spodnji ustroj železniških in drugih prog, cest, letališč, ulic, trgov, parkov in drugih zazidanih javnih površin.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja osnovnega sredstva, trajne izločitve osnovnega sredstva iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna osnovna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva, ki je bila upoštevana za izračun amortizacijske stopnje.

Nabavna vrednost in popravek vrednosti osnovnih sredstev se revalorizirata s stopnjo rasti cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov. Revalorizirana nabavna vrednost osnovnega sredstva ne sme biti višja od tržne cene novega istovrstnega osnovnega sredstva.
Če se odpisujejo osnovna sredstva v breme prihodkov kot strošek amortizacije, se tudi stroški amortizacije revalorizirajo.
Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev in amortizacije se poveča sklad osnovnih sredstev.
Kapitalske naložbe v organizacije, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, se revalorizirajo na podlagi indeksa cen na drobno. Za učinek revalorizacije kapitalskih naložb se poveča lastni vir, oblikovan za te naložbe.
Če je s predpisom ali pogodbo določena revalorizacija terjatev, finančnih naložb ali obveznosti, se revalorizacija obravnava kot obrestovanje.
Za druga sredstva in vire sredstev se revalorizacija ne opravlja.

Vsi poslovni dogodki, vezani na zadolževanje in odplačila posojil, ki so zajeta v računu financiranja, vključno s pripadajočimi obrestmi in stroški kakor tudi jamstva, ki so izkazana na postavkah Ministrstva za finance, se izkazujejo v poslovnih knjigah proračuna.
V poslovnih knjigah proračuna se izkazujejo tudi sredstva rezerv proračuna (stalna proračunska rezerva) in transferi občinam, ki so izkazani na postavkah Ministrstva za finance ter sredstva za izgradnjo avtocest (DARS), ki so izkazana na postavkah Ministrstva za promet in zveze.

Za vodenje poslovnih knjig proračuna in uporabnikov se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90 in Uradni list RS, št. 42/90), razen če zakon o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 – odločba US RS, 7/93 in 43 /93 – odločba US RS), ZIPro in podzakonski akti izdani na podlagi teh dveh zakonov, ne določajo drugače.

Za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje periodičnih ter letnih računovodskih izkazov in poročil se uporabljajo določbe:
– zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 42/90 in 61/90 ter Uradni list RS, št. 42/90, 30/93 in 92/93),
– pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodični obračun in zaključni račun ter podatkih in o dokumentaciji, ki se pošiljajo skupaj s periodičnim obračunom in zaključnim računom za organe DPS (Uradni list SFRJ, št. 42/77 in 34/81),
– pravilnika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za organe DPS (Uradni list SFRJ, št. 42/77, 11/85 in 17/87),
– uredbe o kontnem planu in bilancah za organe družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 32/77 in 13/87) in
– odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter njihovem izkazovanju (Uradni list RS, št. 15/91-I in 5/92).

Uporabniki, za katere računovodstva ne vodi Ministrsvo za finance, morajo v skladu s 15. členom zakona o računovodstvu imeti pravilnik o knjigovodstvu s poudarkom na obveznostih in odgovornostih oseb, ki sprožajo poslovne spremembe (finančne transakcije in druge poslovne dogodke) ter obveznosti in odgovornosti za sestavo in posredovanje knjigovodskih listin. Prav tako morajo imeti pravilnik o popisu sredstev, terjatev in obveznosti v skladu s 35. členom zakona o računovodstvu.

Uporabniki iz prejšnjega člena tega navodila pošljejo Ministrstvu za finance:
– do 10. v mesecu za pretekli mesec pregled porabe sredstev po proračunskih postavkah, tako da navedejo naziv proračunske postavke, s proračunom odobren znesek, znesek kumulativno porabljenih sredstev od 1. januarja tekočega leta dalje, znesek porabljenih sredstev v tekočem mesecu in stanje neporabljenih sredstev proračunske postavke na zadnji dan v mesecu;
– do 20. julija tekočega leta polletni obračun za tekoče leto (Bilanca prihodkov in odhodkov med letom za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta);
– do 15. februarja prihodnjega leta letni obračun za tekoče leto (Bilanca prihodkov in odhodkov in Bilanca stanja) s pojasnili k bilančnim postavkam, ki odstopajo od postavk, določenih s proračunom. Letnemu obračunu je potrebno priložiti pregled obveznosti po posameznih namenih, ki se nanašajo na tekoče leto, pa niso bile poravnane iz prihodkov tekočega leta. V pregled se zajamejo tudi obračunane plače za december tekočega leta.

Uporabniki predložijo originale knjigovodskih listin (v nadaljevanju: listine) svoji finančno računovodski službi za vsak poslovni dogodek, ki se nanaša na spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev ali na spremembo odhodkov in prihodkov. Uporabniki predložijo listine tudi v zvezi s poslovnimi dogodki, ki so predmet izven bilančne evidence.

Kot listine po prejšnjem členu se štejejo naslednji dokumenti: pogodbe, obračunske situacije, računi, naročilnice, dobavnice, prevzemnice, reverzi, sklepi, odločbe, dokazila in drugi dokumenti.
Iz listine morajo biti razvidni naslednji elementi:
– uporabnik, ki je prevzel obveznost ali listino izdal, številka in po potrebi šifra listine,
– datum in kraj podpisa ali izdaje listine,
– ime pooblaščene osebe, ki sodelujejo v poslovnem dogodku,
– oznaka stroškovnega mesta (šifra uporabnika ali njegove organizacijske enote), stroškovnih nosilcev (proračunska postavka, ekonomski namen) ali poslovnih učinkov za listine, iz katerih izhajajo prihodki in odhodki, če se spreminjajo po mestih in nosilcih,
– pravna podlaga za poslovni dogodek,
– opis poslovnega dogodka z natančno opredelitvijo njegove vsebine,
– podpisi oseb, ki so pooblaščene za podpis,
– drugi elementi, ki so potrebni glede na okoliščine in naravo poslovnega dogodka.

Zavezanci za sestavo premoženjske bilance izkažejo podatke za sestavo premoženjske bilance Republike Slovenije na podlagi bilanc stanja v skladu z odredbo o načinu sestavljanja premoženjskih bilanc republike in občin (Uradni list RS, št. 1/93 in 45/94) po stanju 31. decembra tekočega leta in jih do 30. septembra prihodnjega leta skupaj z obrazložitvijo postavk predložijo Ministrstvu za finance. Občine predložijo Ministrstvu za finance tudi bilanco stanja.

Med prihodke proračuna leta 1997 se vključujejo tudi prihodki od prometnega davka, ki so vplačani in razporejeni na račune proračuna do 15. januarja leta 1998 in se nanašajo na promet v letu 1997.
Med odhodke proračuna leta 1997 se vključujejo tudi sredstva, ki so nakazana uporabnikom do 30. januarja leta 1998 za poravnavo obveznosti, ki so nastale v letu 1997 in za katere je uporabnik do vključno 15. januarja leta 1998 predložil Ministrstvu za finance dokumentacijo za izplačilo iz proračuna Republike Slovenije leta 1997.

Med prihodke in odhodke uporabnikov leta 1997 se vključujejo tudi prihodki, ki so bili do 30. januarja leta 1998 nakazani iz računa proračuna na račun uporabnika in se nanašajo na poravnavo obveznosti za leto 1997.

Obveznosti nastale v letu 1997, ki bodo poravnane iz namenskih prihodkov leta 1997, nakazanih na račun uporabnika do 30. januarja 1998, se knjigovodsko evidentirajo v breme odhodkov in dobro tekočih obveznosti ter v breme časovnih razmejitev in dobro prihodkov leta 1997.

Predplačila, akontacije in zaloge, poravnane iz proračuna leta 1997 in nakazani na račun uporabnika do 30. januarja 1998, se knjigovodsko evidentirajo v breme drugih odhodkov in v dobro pasivnih časovnih razmejitev leta 1997.

Če je v že sklenjenih pogodbah v breme proračuna Republike Slovenije za leto 1997 dogovorjen plačilni rok daljši od 20 dni od izstavitve računa, se plačilo obveznosti lahko izvrši že 20. dan od izstavitve računa.

Ne glede na določila 24. člena tega navodila pošljejo uporabniki, za katere ne vodi računovodskega poslovanja Ministrstvo za finance, obračun za leto 1997 iz 25. člena tega navodila, do 20. februarja leta 1998.

Pravilnike iz 24. člena tega navodila morajo uporabniki iz istega člena poslati Ministrstvu za finance v roku 30 dni po uveljavitvi tega navodila, razen če so jih posredovali že na podlagi navodila o izvrševanju proračuna (Uradni list RS, št. 13/96 in 71/97).

Z dnem uveljavitve tega navodila prenehata veljati navodilo o enotnem vodenju poslovnih knjig za proračun in proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 72/95) in navodilo o izvrševanju proračuna (Uradni list RS, št. 13/96 in 71/97).

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.