Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000, dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), in 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95, 5/96) je Občinski svet občine Gorišnica na seji dne 23. 12. 1997 sprejel

S tem odlokom se za območje Občine Gorišnica spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjenega leta 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94).

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990, dopolnjenega leta 1994, za območje Občine Gorišnica so naslednje:
– v točki 5.1.9., to je območje Krajevne skupnosti Gorišnica, se spremeni tabela tako:
– v prvi, drugi, tretji, peti, šesti in deseti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjene 1., 2., 3., 5., 6. in 10. vrsta glasijo:
»S1 Moškanjci 39,63 ha SKP PUP«
»S2 Zamušani 14,53 ha SKP PUP«
»S3 Gorišnica 49,28 ha SKP PUP«
»S5 Zagojiči 7,60 ha SKP PUP«
»S6 Formin I 20,99 ha SKP PUP«
»S10 Mala vas 10,98 ha SKP PUP«
– za 14. vrsto (P3 Formin MHE PUP) se vstavi nova vrsta, ki glasi:
»P4 Moškanjci 0,81 ha betonarna PUP«
– izvzame se predzadnja vrsta, ki glasi:
»R1 Muretinci – golf 83,64 ha rekreacijski center UN«
– za predzadnjo vrsto se vstavi nova vrsta, ki glasi:
»R2 Kanal 146,55 ha energetska, vodnogospodarska UN«
– na koncu točke b) Prometna infrastruktura se za drugo alineo vstavi tretja alinea, ki se glasi: »izgradnja nadvoza čez železniško progo Ptuj–Ormož v Zamušanih«
– v točki 5.1.23., to je območje Krajevne skupnosti Cirkulane, se spremeni tabela tako:
– za 5. vrsto (R1 Borl – Veliki vrh 73,23 ha rekreacija UN) se vstavi nova vrsta, ki glasi:
»R2 Cirkulane 1,25 ha dvonamenska raba: šport-rekreacija, kmetijstvo PUP«
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem odstavku izvzame 5. alinea, ki glasi:
»P9,23-R1 in P23-Kul Grad Borl UN«
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka dodata novi alinei:
– P9-R2 Kanal UN
– P9 magistralna cesta Hajdina–Ormož LN
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se izvzame celotno besedilo podtočke 5.2.5. P9,23-R1 in P23, Kul-Grad Borl,
– za točko 5.2.25. (P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (»Breg«) se dodata naslednji točki:
– 5.2.26. P9-R2 Kanal
Programske zasnove za ureditveni načrt Kanal za območje P9 – R2 (dovodni in odvodni kanal HE Formin z elektrarno)

Celotno ureditveno območje Kanal meri skupno ca. 146,55 ha.
Območje se deli v dve enoti:
1.1. dovodni Kanal HE Formin z objektom elektrarne na območju Občine Gorišnica, ki obsega strugo kanala, brežine in poti ob kanalu ter objekt elektrarne. Na zahodu meji na občinsko mejo med Mestno občino Ptuj in Občino Gorišnica, na vzhodu pa se zaključi z objektom elektrarne.
1.2. odvodni Kanal HE Formin, ki obsega strugo kanala, brežine in poti ob kanalu. Obsega območje med objektom elektrarne in občinsko mejo med Občino Gorišnica in Občino Ormož.
Obodna parcelacija:
Izhodišče je občinska meja med Mestno občino Ptuj in Občino Gorišnica, ki poteka čez dovodni kanal HE Formin. Izhodiščna točka je skrajna severna točka na stičišču parcel 370 k.o. Sobetinci in 368 k.o. Zagojiči.
Od izhodišča poteka severna meja območja v liniji proti SV po severnih robovih parcel 368 k.o. Zagojiči, 517 k.o. Muretinci, 510 k.o. Gajevci in delu roba parcele 511/1, ki v zaključnem loku v liniji nepravilne oblike vodi do objekta elektrarne, ga vključi in se nadaljuje od elektrarne v liniji najprej proti JV, nato se obrne proti SV po severnem robu parcele odvodnega kanala HE Formin 511/2 k.o. Formin do občinske meje med Občino Gorišnica in Občino Ormož. Tu se linija obrne proti J po občinski meji do stičišča parcel 318/2 in 511/2 k.o. Formin in se nadaljuje v smeri proti Z po južnem robu parcele 511/2 k.o. Formin do objekta HE Formin, ga vključi in v liniji nepravilne oblike preseka parcelo 511/1 do stika s parcelo 511/4 k.o. Formin, nato pa v smeri proti Z poteka naprej po južnih robovih parcel 511/1 k.o. Formin, 510 k.o. Gajevci, 517 k.o. Muretinci in 368 k.o. Zagojiči ter se zaključi z občinsko mejo med Mestno občino Ptuj in Občino Gorišnica.

Energetska, vodnogospodarska
Osnovna namembnost obeh kanalov je energetska in vodnogospodarska. Služita potrebam HE Formin. Hkrati pa vodna masa predstavlja pomemben vodni vir za bogatenje podtalnice Ptujskega polja in za namakanje kmetijskih površin.
Objekt HE Formin služi za proizvodnjo električne energije. Razvoj dodatnih dejavnosti v območju Kanal ni predviden.

Za območje Kanal spremembe niso predvidene.

Na območju P9 – R2 ni posebej varovanih objektov in krajine.

Obstoječih je več prečnih poljskih poti, ki vodijo do območja in ob njem. Dovodni kanal prečkajo most v Zagojičih, most, ki povezuje Gorišnico z Gajevci, in most v Forminu.
Sam objekt HE Formin ima zgrajeno cestno povezavo z obeh bregov kanala.

Zgrajena je hidrocentrala Formin.

7.1. Obstoječe zmogljivosti in objekti:
Oba kanala in elektrarna so zgrajeni kot namenski energetski objekti za proizvodnjo električne energije. Vodna masa se rabi za namakanje kmetijskih zemljišč in bogatenje podtalnice vodnega vira v Mihovcih.
7.2. Nove zmogljivosti in objekti:
novi objekti niso predvideni.

Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
– 5.2.27. P9 magistralna cesta Hajdina–Ormož
Programske zasnove za lokacijski načrt magistralne ceste Hajdina–Ormož za območje P9 obravnavajo območje odseka magistralne ceste Hajdina–Ormož s pripadajočimi ureditvami prostora.
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
– območje po parcelnih številkah,
– organizacijo dejavnosti,
– tehnološke pogoje in omejitve,
– podrobnejšo namensko rabo površin,
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
– usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje,
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine,
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.

Programska zasnova obsega naslednje parcele:
k.o. Zagojiči
268, 352/2, 360/6, 360/5, 366/7, 260/1, 266, 265/1, 260/4, 260/8, 260/3, 260/9, 259/2, 257/2, 255/2, 254/7, 254/18, 254/8, 254/10, 253/2, 251/5, 251/2, 252, 248/3, 248/2, 248/1, 248/4, 247/2, 247/1, 247/3, 354, 244/1, 282/1, 242/2, 241/1, 238/1, 355/1, 237, 239/1, 239/2, 236, 235, 234, 239/2, 238/2, 379
k.o. Muretinci
509, 51, 50, 49/1, 42/2, 42/3, 42/5, 36/3, 36/1, 35/1, 35/2, 31, 30, 25/2, 25/1, 24/3, 41, 24/3
k.o. Mala vas
228, 229/2, 229/3, 230/1, 230/6, 230/2, 231/3
k.o. Gajevci
498/2, 303/7, 303/1, 303/8, 303/10, 498/1, 304/1, 304/2, 305/2, 305/3, 293, 292/2, 292/1, 291, 290/2, 290/1, 289, 307, 308/2, 308/1, 309, 310, 311/3, 311/1, 312, 279, 278, 275, 274, 271/1, 271/2, 271/3, 270/2, 269, 268, 267, 263/1, 325/2, 326/2, 260/4, 327, 328, 499/5, 255/2, 254, 491, 492, 493/1, 516, 511, 513, 415/6, 415/1, 415/5, 415/4, 344/2, 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 369, 502/1, 415/7, 368, 365/1, 466, 467, 468/1, 469/1, 470/1, 471/3, 471/2, 471/1, 473/1, 474/1, 475/1, 475/5, 480, 502/3, 484, 485, 497/4, 483, 486/1, 486/2, 449/10, 6/1
k.o. Formin
90, 89, 87, 511/4, 91/3, 91/5, 511/9, 91/11, 511/5, 489/8, 484/1, 511/10, 511/8, 91/12, 474, 466/1, 466/2, 452/1, 491/1, 450/1, 435/1, 432, 424/2, 424/3, 424/4, 424/1, 482/1, 425, 377/3, 431, 377/1, 379/3, 378/8, 378/7, 242/7, 375/2, 375/1, 378/1, 295, 499/3, 59, 261/2, 261/5, 261/3, 261/7, 261/6, 267/7, 267/8, 267/2, 270/4, 270/3, 280/2, 282/1, 289/3, 289/2, 292/1, 297, 300/3, 300/2, 300/4, 300/5, 307, 314/1, 317/2, 318/2, 501/11

Trasa poteka po ravninskem delu Ptujskega polja. Proti severu ravnino zapirajo pobočja Slovenskih goric, proti jugu pa Dravinjske gorice in Haloze. Ravnino tvorijo široke, 2–4 metre visoke terase z nizkimi do visokimi ježami, ki jih je izoblikovala Drava s selitvijo in poglabljanjem struge. Po najnižjem delu teče reka Drava, ki je delno akumulirana v Ptujsko in Ormoško jezero. Drobne reliefne oblike tvorijo ohranjeni mrtvi rokavi reke Drave in vzporedni razbremenilni tokovi Struge in Studenčnice. Delno ohranjeni so tudi stari rokavi dravskih pritokov.
Najstarejšo osnovo tega prostora tvorijo zgornje miocenski peščeni laporji. Podobni laporji srednjega miocena so povsod pod Dravsko-Ptujskim poljem in proti jugu izdanjajo v Halozah in Dravinjskih goricah s primešanimi konglomeratiziranimi prodi in peščenjaki. Te plasti se v manjšem obsegu pojavljajo tik ob železniški progi ter povsod pod dravskim prodom. Ob trasi je tudi zanemarljiv delež pliocenskih plasti. Manjši vkopi bodo vanje posegali le ob zaključku trase. Pretežni del prostora je zapolnjen s pleistocenskim in holocenskim rečnim prodom, ki je odložen v značilnih terasah. Debelina prodov znaša v bližini Drave nekaj metrov, proti sredini in robu ravnine pa več 10 metrov. Na površini so tanke (do 30 cm debele) plasti humusa, na poplavnih terasah pa je prod pokrit le z meljem in meljno glino.
Na območju trase je reka Drava urejena v sistem HE Formin, ki ga sestavljajo Ptujsko jezero, obdano z nasipi in drenažnimi jarki, jez Markovci, dovodni kanal do HE Formin in odvodni kanal, ki se izliva v Dravo pred Ormožem. Reka Drava je v tem delu izrazito meandrasta in ima široko korito z obsežnimi preplavnimi robovi. Drava pod Markovci odvaja dveletne visoke vode, ki presegajo pretok elektrarne, višje vode pa poplavljajo inundacijsko območje, ki seže do kanala HE Formin.
Pritoki Drave so večji del regulirani, pretežno na desetletne visoke vode, zato je tudi ob njih občasno lokalno poplavljanje.
Za območje je značilen visok nivo talne vode. Vodoprepustnost talnih sedimentov je visoka. Debeline vodonosnih plasti se gibljejo med 3–12 metrov. Gladina na zgornji terasi Dravskega polja je okrog 10 metrov pod terenom, na spodnji terasi (Šturmovci) pa le 1 meter pod terenom. Na Ptujskem polju so gladine podtalnice v plitvejši legi – okrog 5 metrov na zgornji terasi in 2 metra pod terenom na spodnji terasi. Podtalnica je izredno pomemben vir za oskrbo s pitno vodo.
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35° C, najnižje pa – 20° C. Povprečno so tla zmrznjena ca. 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo.

Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M3 Hajdina–Ormož na območju Občine Gorišnica.
Celoten odsek magistralne ceste poteka od prestavitve Mariborske ceste v Ptuju južno od današnje Mariborske ceste, prečka železniško progo Pragersko–Ptuj in poteka v nadaljevanju ob južnem nasipu Ptujskega jezera, prečka Dravo pri jezu v Markovcih in poteka v nadaljevanju ob južnem nasipu kanala HE Formin do meje z Občino Ormož.
Preko območja Občine Gorišnica poteka odsek trase ob južnem delu kanala HE Formin v dolžini 7.100 m. Trasa poteka od občinske meje z Mestno občino Ptuj, pri križanju lokalne ceste proti Zagojičem deviira proti jugu in se v nadaljevanju ponovno približa kanalu HE Formin, poteka severno od naselja Placerovci vse do meje z občino Ormož.
Na obravnavanem območju se predvidi:
– magistralna cesta v dolžini 7.100 m,
– vsi spremljajoči objekti, deviacije, mostovi, prepusti,
– vsi priključki na obstoječe cestno omrežje,
– protihrupne bariere v Placerovcih,
– vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trasa prečka.
Zaradi gradnje magistralne ceste bo potrebno predvidoma porušiti dva stanovanjska objekta v Placerovcih in en stanovanjski objekt ob poljski poti ob občinski meji z Mestno občino Ptuj.

Trasa magistralne ceste poteka večidel po kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v prostorskih planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč. Večina 1. območja kmetijskih zemljišč na območju trase zaradi ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih, kjer so tla zaradi vlažnosti III. kategorije.
Območje kompleksnega urejanja meri 8,52 ha. Trasa poteka večidel po kmetijskih območjih. Na urbano območje posega trasa na območju Placerovcev, kjer poteka preko SV dela naselja. Na tem odseku je potrebno v dolžini cca 350 m z ustreznimi ukrepi zmanjšati negativen vpliv na bivalno okolje.

Predvidena trasa magistralne ceste ne križa obstoječega kanalizacijskega omrežja, saj poteka večidel po neurbanih površinah.
Trasa magistralne ceste prečka obstoječe oziroma predvidene vodovodne cevovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški.
Trasa magistralne ceste križa oziroma se približa obstoječim 110 kV oziroma 20 kV daljnovodom. Vsa križanja in prestavitve stebrov se izvedejo v skladu s predpisi. Na mestih, kjer ni možno doseči predvidenih odmikov, je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju poiskati ustrezno rešitev za prestavitev daljnovoda oziroma manjšo korekturo trase.
Magistralna cesta prečka več kablov oziroma prostih vodov medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja. Na mestih križanja se predvidi zaščita TK kablov s cevmi. Prostovodne TK linije se na mestih križanja kablirajo.

Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v prostoru in krajini, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:
1. Urbani prostor:
– trasa magistralne ceste se naj prilagaja obstoječemu urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim prostorskim dokumentom,
– zagotovitvi varstvo pred vplivi magistralne ceste v smislu hrupa in onesnaženja zraka,
– nasilne posege v razdelitev prostora je potrebno urejati z oblikovalskimi rešitvami ceste in kontaktnega območja, funkcionalnimi prehodi in ohranitvijo obstoječih povezav.
2. Odprti prostor – krajina:
– pri vseh stikih magistralne ceste s kmetijskimi površinami je potrebno na novo organizirati kmetijski prostor,
– vse večje projektirane nasipe je potrebno posebno skrbno oblikovati,
– potrebne regulacije vodotokov morajo upoštevati tipiko krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasti, prečni profili pa v različnih naklonih. Zagotovljeno mora biti nemoteno delovanje habitata,
– vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.
3. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov:
– vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.

Pri urejanju posegov zaradi gradnje magistralne ceste je potrebno upoštevati posebnosti in značilnosti tega dela Dravskega in Ptujskega polja. Za ohranitev biotopske pestrosti prostora je potrebno ohraniti najbolj ogrožene biotope oziroma obnoviti naravno stanje ali pa urediti nadomestne ali sekundarne biotope. Ohraniti je potrebno mokrišča in vlažne travnike.

Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere na odseku, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.
Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v poročilu o vplivih na okolje.

Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.
Vsi nasipi in ukopi morajo biti izvedeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.
Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.

Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1:5000:
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja PKN, merilo 1:5000.
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja TTN, merilo 1:5000.
3. Komunalna in energetska infrastruktura TTN, merilo 1:5000.

Občina upošteva obvezna izhodišča s področja obrambe.

Površine 1. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 25,51 ha. Površine 2. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,25 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,70 ha. Površine ureditvenih območij in razpršene gradnje se povečajo za 14,46 ha.

Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000. Na teh kartah se spremenita zasnova primarne rabe prostora in zasnova prometnega omrežja.
Dodajo se karte v merilu 1:5000:
– Programske zasnove za UN Kanal.
– Programske zasnove za LN magistralna cesta Hajdina–Ormož.
Karte so sestavni del tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.