Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95 in 25/97) je Občinski svet občine Kamnik na 31. seji dne 17. 12. 1997 obravnaval in sprejel

Z namenom, da se ohrani kvalitetna baročna samostanska arhitektura iz leta 1686 s kapelo, gospodarskim poslopjem in kvalitetno notranjo opremo iz različnih obdobij ter v samostanski kompleks vključena v osnovi gotska in na začetku 18. stoletja barokizirana župnijska cerkev s kvalitetno baročno opremo in župnišče, se uršulinski samostan, župnijska cerkev Marije Vnebovzete in župnišče v Mekinjah, razglašajo za kulturni spomenik.

Spomenik sestavlja območje samostanskega poslopja s kapelo, gospodarskim poslopjem, zelenjavnim vrtom in obzidjem, župnijska cerkev, župnišče in pokopališče.

Meja območja spomenika se začne na skrajnem jugozahodnem robu poti, parcela št. 640/2, se nadaljuje po južnem, jugovzhodnem in vzhodnem robu parcele in v ravni črti prečka pot do južnega vogala parcele št. 5/2. Tu se meja nadaljuje proti severu po vzhodnem robu parcel št. 4 in 17, se na severovzhodnem vogalu parcele št. 17 obrne proti zahodu, teče po severnem robu parcel št. 17, 18 in 641, se v severozahodnem vogalu parcele št. 641 obrne proti jugozahodu in nadaljuje po njenem severozahodnem in zahodnem robu do stika s parcelo št. 642/1. Tu se obrne proti jugu in teče po zahodnem robu parcel št. 641, 20 in 640/2 (pot) do jugozahodnega vogala parcele št. 640/2, kjer se meja območja spomenika sklene. Vse navedene parcele sodijo v k.o. Mekinje.

V varovanem območju se varujejo kot kulturni spomeniki ti objekti:
– samostansko poslopje (parcela št. 18): stavba iz leta 1686 z dvema nadstropnima stanovanjskima traktoma z notranjima arkadnima dvoriščema; ob nakupu samostana sester Uršulink leta 1902 je bila notranjščina samostana prilagojena potrebam redovnic, reflektorij v južnem traktu je bil preurejen v samostansko kapelo; zunanjščina samostana je ostala nespremenjena; ohranjen rusticiran kamnit portal z napisom in kronogramom 1682,
– gospodarsko poslopje (parcela št. 18): v obzidje vključeno s hlevi ob zahodnem samostanskem traktu,
– obzidje: povezuje zahodni samostanski trakt prek skrajnega severovzhodnega vogala in vzhodnega dela obzidja z župniščem na jugovzhodnem delu kompleksa,
– župnijska cerkev Marije Vnebovzete (parcela št. 1/1) v osnovi gotska stavba je bila po temeljiti barokizaciji vključena v podaljšek južne fasade samostana, od zahoda si v osi sledijo enoladijska banjasto obokana ladja z enako širokim prezbiterijem in enonadstropno zakristijo.
Med dvema stranskima kapelama, prizidanima ob koru in prezbiteriju ob severni steni ladje, vodi enonadstropen arkadni hodnik. Na zunanjščini južne stene so prezentirani ostanki starejše cerkve. V notranjosti je ohranjena kvalitetna baročna oprema ter rimski in gotski nagrobniki iz 16. stoletja. Zvoni je v spodnjem delu baročen, zgornji del je bil sredi 19. stoletja neogotsko prezidan;
– župnišče (parcela št. 4): prizidano k cerkvi po barokizaciji, na zahodu kontinuirano sklepa južni samostanski in cerkveni trakt,
– pokopališče (parcela št. 2): južno od cerkve s klasicističnimi nagrobniki in obzidjem, v katerega je vgrajen renesančni nagrobnik z grbom. Na pokopališču je šesterokotna kostnica in nagrobnik z grbom Antona Prašnikarja.
Vse navedene parcele sodijo v k.o. Mekinje.

Za vse naštete objekte velja varstveni režim:
– obvezno varovanje vseh sestavin spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– za vse posege na spomeniku je potrebno soglasje in nadzor pristojne spomeniške službe,
– novogradnje niso dovoljene, razen za potrebe in v sklopu prezentacije in revitalizacije spomenika,
– postavljanje objektov, naprav, reklam in drugih napisov, ki bi pokrivali ali kazili značilni razgled na varovano območje, ni dovoljeno,
– dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva ter po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika.

Razvojna usmeritev za vse objekte je ohranjanje obstoječega stanja ter sanacija in prezentacija spomenika. Namembnost spomenika je sakralna, kulturna in izobraževalna.

Strokovne naloge v zvezi s spomenikom opravlja pristojna strokovna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta opravlja tudi strokovni nadzor nad deli, ki se izvajajo na spomenikih.

Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, predlaga vpis kulturnega spomenika v zemljiško knjigo v roku treh mesecev po sprejetju odloka. Sestavni del odloka je grafična priloga M 1:1000 z vrisano mejo ožjega in širšega območja.

Za prekrške v zvezi z razglašenim spomenikom veljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.