Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25., 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), ter v skladu z 19. členom statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na seji dne 8. 12. 1997 sprejel

S tem odlokom se določijo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odpadki), njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje, način obračuna ravnanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Šentjur pri Celju.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja, po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in
6. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj”.

Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Šentjur pri Celju,
2. izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) na podlagi pogodb in koncesij občine, ter
3. povzročitelji obremenitev (v nadaljevanju: povzročitelji), torej pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki.

Na območju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov;
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo;
3. odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in
4. saniranje divjih odlagališč.
Postopnost uvedbe in način ločenega zbiranja odpadkov bosta podrobneje določena v programu o ravnanju z odpadki, ki ga bo pripravila strokovna služba občine v sodelovanju z izvajalci, ko bodo dani pogoji za ločeno zbiranje.

Na celotnem območju Občine Šentjur pri Celju je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov na način, opisan v tem odloku.
Vsi lastniki uporabniki oziroma upravljalci objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na območju Občine Šentjur pri Celju, ne glede na njihovo stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež, morajo biti kot povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da se izvajalci in povzročitelji ravnajo po določilih tega člena.

Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo ravnanje v skladu z določilom iz prejšnjega odstavka.

Dejavnost ravnanja z odpadki opravljajo izvajalci po programu, ki ga sprejme Občinski svet občine Šentjur pri Celju v skladu s predpisi in tem odlokom.

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni.
Določbe tega odloka ne veljajo za posamezne odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...),
– vrtni odpadki (trava, listje, vejevje, grmičevje),
– drugi odpadki (perje, lasje, žagovina...),
2. odpadni papir in karton;
3. odpadno steklo (belo in barvno);
4. odpadne umetne mase in gumiji (polimeri, elastomeri...);
5. odpadne kovine;
6. les;
7. preostali komunalni odpadki:
– pepel,
– keramika,
– usnje,
– tekstil,
– odpadki in smeti, ki nastajajo pri čiščenju javnih površin,
– trdne usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov;
8. odpadni gradbeni material, jalovina;
9. tekoči odpadki.

Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in plastične vrečke skladno z 10. členom tega odloka.
Povzročitelji, ki so od prevoznih cest, po katerih poteka trasa rednega odvoza s komunalnim vozilom, oddaljeni več kot 150 m in do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti ne more priti ter nimajo določenega skupnega odlagališča, lahko zbirajo odpadke v vrečkah iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega odloka.
Ob trasi rednega odvoza s komunalnim vozilom (in v oddaljenosti do 150 m od omenjene trase), je obvezna uporaba posod iz 1. točke prvega odstavka 10. člena.
Povzročitelji iz drugega odstavka tega člena si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vrečk iz 3. točke prvega odstavka 10. člena, in sicer najmanj 52-letno, z upoštevanjem 44. člena tega odloka.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta morajo biti dostopna specialnim vozilom za zbiranje in odvoz odpadkov in oddaljena največ 10 m od mesta, do koder je možen dostop s tem vozilom.
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji, vzdržujejo pa jih povzročitelji. Ti se lahko dogovorijo za skupno zbirno mesto in odjemno mesto z uporabo skupne posode ali kesona za odpadke, skupno zbirno in odjemno mesto vzdržujejo povzročitelji.
Ob določevanju lokacij zbirnega in odjemnega mesta, je potrebno upoštevati funkcionalne, higienske ter estetske zahteve in požarnovarstvene pogoje, posoda za odpadke pa ne sme ovirati in ogrožati prometa na javnih površinah.
Določbe tega odloka so dolžni upoštevati načrtovalci in projektanti v skladu z obstoječo tehnologijo izvajalcev pri oblikovanju stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk ter naselij in pri prenovi zgradb ter delov naselij.

Povzročitelji morajo skladno s programom iz 7. člena tega odloka ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240, 660 in 1100 litrov,
2. tipizirane kovinske kesone (zaboje) volumna 4–8 m3,
3. posebne vrečke, ki jih določi izvajalec v programu, samo kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. tipizirane velike kovinske odprte kesone volumna do 20 m3 za kosovne odpadke.
Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci v programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov in v skladu s programom iz 7. člena tega odloka.
Če se komunalni odpadki ne dajo ali jih je težko odlagati v tipizirane posode za odpadke, mora uporabnik skleniti z izvajalcem pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja, ki pa ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in drugimi predpisi.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi višina in način plačila stroškov tovrstnega odlaganja.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo določijo vrsto in število posod, hkrati pa tudi odjemno mesto, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.

Na zbirnih in odjemnih mestih je prepovedano odlagati odpadke izven posod za odpadke.
V primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se odlagajo v posode in kesone iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 10. člena tega odloka, si morajo povzročitelji pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 3. točke prvega odstavka 10. člena.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, oziroma lastnika zemljišča na katerem stoji posoda za odpadke.

V posode za odpadke (iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena) je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju;
2. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov;
3. akumulatorje in baterije;
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86);
5. odpadni gradbeni material;
6. kosovne odpadke – pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, hišna in stanovanjska oprema ter nevozna vozila.
V posode iz 4. točke prvega odstavka 10. člena, ki so namenjene zbiranju kosovnih odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke, ki ne sodijo v kategorijo kosovnih odpadkov.
Ločeno zbiranje in odlaganje odpadkov po določilih programa o ravnanju z odpadki je obvezno, ko je na določenem območju tako odstranjevanje dejansko uvedeno.
Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s programom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih štirih odstavkov tega člena.

Povzročitelji so dolžni v času odvoza odpadkov posode in vrečke za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike (10. člen, 2. in 4. točka prvega odstavka), pripeljati z zbirnega na odjemno mesto, nakasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza.
Povzročitelji so dolžni posode po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj ter s tem zagotoviti neoviran odvoz odpadkov.

Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne poškoduje posode. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočati izvajalcu dostop do odjemnih mest.

Organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje v 6 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki najkasneje v 24 urah.
Inšpekcijski organi lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naložijo, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.

Individualni lastniki vrtov in zelenic na primernem mestu uredijo kompostnice za odlagališče odpadkov s teh površin (zelenjavni, vrtni odpadki, trava, listje, vejevje, grmičevje).

Prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vrečke, le-te pa v posode za biološke odpadke (ko bo urejen ločen odvoz v skladu s pravilnikom iz 4. člena tega odloka) ali v posode za odpadke.
Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi za druge povzročitelje, kolikor zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad).

Lastniki so dolžni na igriščih, avtobusnih postajah ali postajališčih, parkih, parkiriščih in drugih javnih površinah namestiti potrebno število posod za odpadke in organizirati praznjenje posod.
Lastniki javnih površin so dolžni plačevati vse stroške, ki nastanejo ob izvajanju določil iz prvega odstavka tega člena.

Za vse storitvene, poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti se sklene individualna pogodba med povzročiteljem in izvajalcem, cena storitve odvoza komunalnih odpadkov pa se obračunava po prostornini odpeljanih komunalnih odpadkov.

K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj oziroma povzročitelj priložiti potrdilo izvajalca, da je prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom in da že ima ustrezno tipsko posodo za lastne potrebe.
Ob prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota v Šentjurju izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu s 35. členom tega odloka.

Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo inšpekcijskega organa čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena, razen v primeru, da posodo poškoduje izvajalec.
Inšpekcijski organi lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naložijo čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod.

Posode za odpadke lahko nabavijo povzročitelji ali izvajalec na osnovi potrjenega in sprejetega programa iz 7. člena tega odloka, namešča in obnavlja pa jih izvajalec.
V primeru, da posode za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod.
V primeru, da je povzročitelj tudi lastnik tipizirane posode za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, izvajalec obrabnine ne sme zaračunavati.

Izvajalci so dolžni posode, kesone in vrečke za odpadke iz 10. člena tega odloka prazniti skladno s programom oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci v soglasju z inšpekcijskimi službami in ga potrdi Občinski svet občine Šentjur.
Razpored se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način. Razpored mora usrezati strukturi in količini posameznih odpadkov in sicer je izvajalec dolžan posode z odpadki, v katerih se zbira biološka frakcija, odvažati v zimskem času najmanj 2-krat mesečno, v letnem času pa najmanj 1-krat tedensko, posode v katerih se zbirajo sekundarne surovine in ostanki ločenega zbiranja pa 1-krat mesečno.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih.
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcem z odločbo odredijo odvoz odpadkov.

Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
Manjše količine odpadkov iz 4., 7. in 8. točke 8. člena tega odloka – merilo je prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami, če so vključeni v redni odvoz odpadkov.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo povzročitelju, ki sam odvaža odpadke iz prejšnjega odstavka tega člena, da uporabi za to ustrezno prevozno sredstvo.

Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma jih ni smotrno zbirati v tipizirane posode iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena tega odloka. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov kot sekundarnih surovin.
Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira občina najmanj 1-krat letno (pomladi ali jeseni) posebno akcijo odvoza iz posebnih odjemnih mest na celotnem območju občine. Občina zagotovi 1 keson prostornine 5 m3 na 100 prebivalcev, stroške odvoza pa krije Občina Šentjur pri Celju iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 35/96). Vir financiranja velja za čas veljavnosti prej omenjenega odloka.
O izvedbi akcije iz drugega odstavka tega člena obvesti občina vse povzročitelje na krajevno običajen način.
V času med dvema posebnima akcijama povzročitelji zbirajo odpadke, ki so predmet odvoza po tem členu, doma in jih hranijo na ustreznih mestih ter na ustrezen način.
Izvajalci so dolžni ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti.
Kosovne odpadke lahko odvažajo tudi povzročitelji sami, v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higijensko nakladanje, prevažanje in praznjenje na način, ki omogoča takšno nakladanje, prevažanje in praznanje.
Kosovne in nevarne odpadke odvažajo izvajalci po posebnem naročilu in plačilu naročnika in jih odložijo na zato določena mesta, oziroma jih prodajo pooblaščenim organizacijam.

Za pravočasno izpraznitev greznice in odvoz fekalij, je odgovoren lastnik objekta, ki ima zgrajeno greznico. Praznjenje greznic in odstranjevanje tekočih odpadkov je dovoljeno samo s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam. Blato iz greznic se sme prevažati le v posebnih zaprtih cisternah, izvajalec pa mora biti registriran za to dejavnost.

Za pravočasno izpraznjevanje usedlin iz kanalizacijskega omrežja in peskolovov so odgovorni izvajalci javnih služb, za pravočasno izpraznjevanje usedlin čistilnih naprav pa so odgovorni njihovi upravljalci.

Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov.

Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča.
Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalci in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
Na odlagališče odpadkov ni dovoljeno odlagati drugih odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo mnenje strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.

Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave dopustno uporabiti za izravnave pri urejanju okolij oziroma cestišč.
Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovejo odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine, ki se odlagajo brez oziroma v nasprotju z določili dovoljenja pristojnega organa, oziroma odredijo potrebne ukrepe za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja.

Ustrezno pregnito blato tekočih odpadkov se v soglasju z lastniki zemljišč in strokovno službo občinske uprave odlaga na gnojišča in obdelovalne površine izven naselij.
V primeru, da iz tehničnih ali drugih razlogov ni možno tekočih odpadkov odložiti na mesto iz prvega odstavka tega člena, mora izvajalec te odpadke odložiti v čistilne naprave.

Izven odlagališč odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališč odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke lastnik zemljišča na zahtevo in v roku, ki ga določi inšpekcijski organ.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organi izdajo tako povzročiteljem kot tudi izvajalcem v skladu z prvim odstavkom tega člena.

Prepovedano je kuriti komunalne odpadke na prostem.

Cene za ravnanje z odpadki se določajo skladno z veljavnimi predpisi in so jo dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki po tem odloku.

Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev se določajo na podlagi stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z Občinskim svetom občine Šentjur pri Celju oziroma na podlagi določil pogodbe med občino in izvajalcem, obračunavajo se po prostornini odpadkov, ki se deponirajo.
Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz storitvenih, poslovnih, obrtnih in proizvodnih dejavnosti se obračunavajo po prostornini odpadkov, ki se deponirajo, formirajo pa se na podlagi pogodbenega odnosa med povzročitelji odpadkov in izvajalcem.
Cena ravnanja z ostalimi komunalnimi odpadki iz drugega odstavka 4. člena in posebnimi odpadki iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, se formirajo na podlagi pogodbenega odnosa med povzročitelji odpadkov in izvajalcem.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na deponijo Bukovžlak, se stroški odlaganja odpadkov obračunajo po m3 pripeljanih odpadkov po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku upravljalca deponije.
Lastniki oziroma najemniki zidanic, brunaric in individualnih počitniških objektov so dolžni nabaviti pri izvajalcu najmanj 10 plastičnih vrečk v letu za odpadke iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega odloka. Vrečke z odpadki morajo dostaviti na traso odvoza v skladu s programom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo lastnikom oziroma najemnikom objektov iz prejšnjega odstavka nabavo ustreznih plastičnih vrečk in jim določijo odjemno mesto na trasi odvoza.

Povzročitelji, ki si pridobijo ustrezno potrdilo Centra za socialno delo, lahko pri Oddelku za okolje in prostor Občine Šentjur pri Celju vložijo vlogo za delno oprostitev plačila stroškov odvoza komunalnih odpadkov.
Občina Šentjur pri Celju tem povzročiteljem zagotovi največ 12 vrečk iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega odloka. Sredstva se črpajo iz prispevka kot v drugem odstavku 25. člena tega odloka.

Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcem podatke, ki so potrebni za obračun storitve in njihove spremembe v roku, ki ga ti določijo.

Če povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.

Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
Povzročitelji odpadkov sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov. Sklenitev pogodbe je obvezna. Če pogodbeni stranki pogodbe ne skleneta v roku 30 dni, je izvajalec dolžan kršitelja prijaviti pristojnemu inšpekcijskemu organu.
Občinski svet občine Šentjur lahko po elementih za določitev stroškov cen ravnanja z odpadki določi odškodnine, nadomestila in takse v zvezi z ravnanjem z odpadki, ki so tudi namenska. V tem primeru mora izvajalec ravnanja z odpadki voditi posebno evidenco zbranih sredstev za ta namen in jih namensko tudi uporabljati oziroma se vodijo v proračunu občine za namensko rabo.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojna komunalna inšpekcija, občinska služba komunalnega nadzora ter pristojni organi lokalne skupnosti, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi komunalnega nadzora v občini.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s 6. členom;
2. ne očistijo odjemnega mesta, ki so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (14. člen);
3. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne čistijo, razkužujejo in vzdržujejo posod za odpadke (21. člen);
4. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (23. člen);
5. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (23. člen);
6. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 24. členom;
7. ne organizirajo odvoza kosovnih odpadkov skladno z naročilom naročnika oziroma ob odvozu ne očistijo odjemnih mest skladno s 25. členom;
8. ne odvaža in odlaga tekočih odpadkov v skladu z 27. in 31. členom;
9. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določijo upravljalci, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (30. in 32. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Pooblaščena oseba komunalne inšpekcije ali občinske službe komunalnega nadzora lahko za prekrške iz tega člena takoj na kraju izterja denarno kazen 100.000 tolarjev.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka;
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalcev (9. člen);
3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, določene v 10. členu;
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališča odpadkov (11. člen);
5. odlaga odpadke v nasprotju z 12. členom;
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (13. člen);
7. ne vzdržujejo čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči dostopa do posod za odpadke (14. člen);
8. ne uredi deponije za kompostiranje skladno z določili 16. člena tega odloka;
9. ne odlaga ostankov hrane in drugih bioloških odpadkov v zaprte posode za odpadke ali v plastične vrečke (17. člen);
10. sam odvaža odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena;
11. če kot lastnik objekta, ki ima greznico, pravočasno ne naroči izpraznjenja greznice (26. člen);
12. odlaga odpadke izven določenega odlagališča 28. člen;
13. odlaga gradbeni material in jalovino brez oziroma v nasprotju z določili iz dovoljenja pristojnega organa (30. člen);
14. če kot lastnik zemljišča ne odstrani odpadkov, odloženih na njegovem zemljišču, na zahtevo inšpekcijskega organa v roku in na način, ki mu je določen (32 člen);
15. kuri komunalne odpadke na prostem (33. člen);
16. če kot lastnik ali najemnik zidanice, brunarice ali individualnega počitniškega objekta ravna v nasprotju s 35. členom;
17. če se kot lastnik, najemnik oziroma uporabnik (če je znan, sicer pa lastnik) objektov bivanja, proizvodnih, storitvenih, obrtnih ali industrijskih dejavnosti, ne vključi v sistem ravnanja z odpadki skladno s 5. členom tega odloka, oziroma, če odkloni sklenitev pogodbe o odvozu in odlaganju odpadkov skladno z 39. členom.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz 1.odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba ali delavec povzročitelja iz drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Pooblaščena oseba pristojne komunalne inšpekcije ali občinske službe komunalnega nadzora lahko za kršitve iz tega člena takoj na kraju izterja denarno kazen za:
– posameznika do 30.000 tolarjev
– pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost 100.000 tolarjev odgovorno osebo ali delavca povzročitelja iz drugega odstavka tega člena do 30.000 tolarjev

Z denarno kaznijo od 30.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti organizatorja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (15. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Pooblaščena oseba pristojne komunalne inšpekcije ali občinske službe komunalnega nadzora lahko za prekrške iz tega člena takoj na kraju izterja denarno kazen:
– pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost do 100.000 tolarjev
– odgovorno osebo ali delavca povzročitelja iz prvega odstavka tega člena do 30.000 tolarjev.

Za čas prehodnega obdobja, ki bo trajal do soglasja Vlade Republike Slovenije za spremembo načina obračunavanja cene odvoza odpadkov na podlagi prostornine posod za odpadke, se delno korigira dosedanji način obračunavanja, in sicer:
1. Za tri ali več stalno prebivajočih oseb v individualni stanovanjski hiši ali v stanovanju v večstanovanjskih objektih, se kot uporabna stanovanjska površina, kot osnova za obračun cene odvažanja odpadkov, upošteva celotna neto stanovanjska površina.
2. Za dve stalno prebivajoči osebi se kot uporabna stanovanjska površina upošteva 75% celotne neto stanovanjske površine.
3. Za eno stalno prebivajočo osebo se kot uporabna stanovanjska površina upošteva 50% celotne neto stanovanjske površine.

Izvajalci preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu s 35. členom v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe.

Izvajalci pripravijo program iz 7. člena tega odloka najkasneje v treh mesecih po sklenitvi pogodbe iz 35. člena tega odloka.

S tem odlokom se razveljavijo odlok o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 21/85), pravilnik o odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov na območju Občine Šentjur (lokalno glasilo UTRIP, št. 1/ 89) in pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov (lokalno glasilo UTRIP, št. 1/89).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.