Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kulturo
P R A V I L N I K
o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni načrti
1. člen
(Namen pravilnika)
Ta pravilnik določa:
– vsebino in način izdelave splošnega dela gozdnogospodarskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: gozdnogospodarski načrti);
– vsebino in način izdelave gozdnogojitvenih načrtov;
– roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov;
– način spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov.
2. člen
(Število izdelanih izvodov načrtov ter njihovo hranjenje in arhiviranje)
Gozdnogospodarski načrt območja se izdela v štirih izvodih, gozdnogospodarski načrt gospodarske enote in letni gozdnogospodarski načrt pa se izdelata v treh izvodih. Do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta se po en izvod gozdnogospodarskega načrta oziroma letnega gozdnogospodarskega načrta hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi izvodi pa se hranijo na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS).
Ob izdaji akta o sprejemu gozdnogospodarskega načrta minister, pristojen za gozdarstvo, podpiše vse izvode gozdnogospodarskega načrta, vse izvode gozdnogospodarskega načrta območja pa podpiše tudi minister, pristojen za okolje in prostor.
Vsi izvodi gozdnogospodarskega načrta morajo vsebovati pregledne karte. Karte v merilih 1:25.000 in večjih se izdelajo v dveh izvodih, od katerih se eden hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi pa na ZGS.
Gozdnogojitveni načrt se izdela v enem izvodu. ZGS mora hraniti vse gozdnogojitvene načrte, izdelane za območje posamezne gospodarske enote (v nadaljnjem besedilu: GE), ki so veljali v tekočem obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta GE.
Po preteku veljavnosti gozdnogospodarskega načrta ZGS trajno arhivira dva izvoda gozdnogospodarskega načrta GE ter tri izvode gozdnogospodarskega načrta območja.
Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije vseh delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov proti plačilu materialnih stroškov.
3. člen
(Podatki)
Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.
Vsi podatki, ki so bili zbrani za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov, kot so terenski opisi, manuali meritev in terenski kartni material, so dokumentacijsko gradivo, ki ga mora ZGS hraniti vsaj do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta. Vse numerične in grafične podatke, ki so bili podlaga izdelavi gozdnogospodarskega načrta, kakor tudi računalniški zapis samega gozdnogospodarskega načrta, mora ZGS hraniti na dveh ločenih krajih v obliki trajnih računalniških zapisov (CD ali v podobno trajni obliki).
Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu naveden njihov vir.
Podatki iz drugega odstavka tega člena niso javni, lahko pa jih dobijo lastniki gozdov za svojo posest.
Za izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi ZGS uporablja tudi zbirke podatkov iz drugega odstavka 9. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
2. Prostorska razdelitev gozdnogospodarskega območja
4. člen
(Oblikovanje gospodarskih enot)
Zaradi izdelave in spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov se gozdnogospodarsko območje (v nadaljnjem besedilu: GGO) razdeli na GE.
Meje GE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po širših naravnih mejah. Površina gozdov v GE je praviloma od 3.000 do 6.000 ha.
5. člen
(Delitev na oddelke in odseke)
Zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi se vsa površina GE razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno.
Oddelek je trajna ureditvena enota. Njegove meje praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so ustrezno večji.
Odsek je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni gospodarskih razredov. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.
6. člen
(Označevanje ureditvenih enot)
Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje ureditvenih enot označijo samo v gozdu. Gostota znakov mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.
Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej.
ZGS skrbi za obnavljanje mej ureditvenih enot na terenu.
7. člen
(Znaki za označevanje ureditvenih enot na terenu)
Na terenu se meje ureditvenih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:
– meja GE s tremi črtami v razmiku 10 mm;
– meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;
– meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).
Znaki za označitev mej ureditvenih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.
Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.
3. Razdelitev gozdov po rastiščih
8. člen
(Fitocenološki temelj)
Da se z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti zagotovita ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdov in ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb, se rastišča vseh gozdov razvrstijo v gozdnovegetacijske tipe, praviloma v asociacije ali subasociacije (v nadaljnjem besedilu: gozdne združbe).
Podlaga za razdelitev gozdov po rastiščih so fitocenološke karte in drugi fitocenološki izdelki, izdelani po sistematski klasifikaciji srednjeevropske fitocenološke šole (Braun-Blanquet).
4. Določitev in ovrednotenje funkcij gozdov
9. člen
(Določitev funkcij gozdov)
Posamezne funkcije se določijo za posamezne predele gozdov po tehle merilih:
a) Ekološke funkcije
Varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, to je varovalno funkcijo, opravljajo zlasti gozdovi, ki:
– zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter;
– preprečujejo zemeljske in snežne plazove, usade in valjenje kamenja;
– so v predelu nad mejo strnjenega gozda in v drugih zelo ranljivih ekoloških razmerah.
Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki ohranjajo čistost podtalnice oziroma vode, ki pronica v podzemni svet na krasu, stoječih in tekočih voda ter s sposobnostjo zadrževanja vode v tleh in v rastlinah uravnavajo vodni odtok v območjih, ki so pomembna za oskrbo z vodo.
Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenjski prostor redkih ali ogroženih prosto rastočih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živečih živali.
Klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo kmetijske površine pred vetrom ali pozebo oziroma lokalno izboljšujejo podnebne razmere v območjih naselij.
b) Socialne funkcije
Zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ter naselja pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje.
Higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo bivalna in turistična naselja in rekreacijske površine pred škodljivimi ali nadležnimi vplivi imisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov, plinov in žarčenja oziroma blažijo škodljive ali nezaželene učinke industrijskih objektov.
Obrambno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na območju vojaških in policijskih objektov.
Rekreacijsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so pomembni kot rekreacijski prostor za obiskovalce in omogočajo ljudem stik z naravo, mir in spremembo okolja.
Turistično funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki oblikujejo funkcionalno ali estetsko celoto turističnih objektov oziroma turističnih poti.
Poučno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so namenjeni seznanjanju javnosti z lastnostmi in zakonitostmi gozda in njegovih funkcij ter z drugimi ekosistemi v gozdnem prostoru ter z delom v gozdu, in so opremljeni z učnimi potmi, učnimi objekti ali muzeji na prostem.
Raziskovalno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so namenjeni raziskovanju naravnih zakonitosti gozda in drugim podobnim raziskavam.
Funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja opravljajo gozdni rezervati ter gozdovi, drevesa in redki ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot določeni kot naravna dediščina, gozdovi, ki so v vplivni okolici objektov kulturne dediščine, jih preraščajo ali so njihov del ter gozdovi, ki vsebujejo druge vrednote okolja.
Estetsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki imajo izjemno, splošno priznano estetsko vrednost.
c) Proizvodne funkcije
Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na rodovitnejših rastiščih, na katerih je mogoče pridelovati večje količine kakovostnega lesa.
Funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki omogočajo nabiranje oziroma pridobivanje večjih količin nelesnih gozdnih dobrin.
Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi in z njimi povezani ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so pomembni za izboljšanje prehranskih razmer za divjad, ki jo je dovoljeno loviti, oziroma ožja območja, ki so pomembna za gojitev divjadi.
10. člen
(Ovrednotenje funkcij gozdov)
Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:
1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;
2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;
3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.
Merila za ovrednotenje funkcij gozdov so določena v prilogi 1 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.
11. člen
(Kartiranje funkcij gozdov)
Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor.
Izvirno se funkcijske enote prikažejo na originalu topografskih kart v merilu 1:25.000. V vsako funkcijsko enoto se vpiše trimestna šifra, pri kateri je na prvem mestu navedena stopnja poudarjenosti ekoloških, na drugem mestu socialnih in na tretjem mestu proizvodnih funkcij. Poudarjenost posamezne skupine funkcij se določi tako, da se upošteva najvišja stopnja poudarjenosti katere koli funkcije iz posamezne skupine funkcij.
Funkcijske enote se omejijo z neprekinjeno črto debeline 0,5 mm neodvisno od mej oddelkov in odsekov, vendar pa skladno z mejami GE.
Meja funkcijske enote se določi:
a) znotraj gozdnega prostora tam, kjer katera koli od skupin funkcij gozdov preide v stopnjo poudarjenosti, ki je različna od stopnje poudarjenosti v določeni funkcijski enoti (spremeni se šifra), poleg tega pa tudi v primeru, ko imata dve sosednji funkcijski enoti enako šifro, razlikujeta pa se samo po tem, da je v eni funkcijski enoti na prvi stopnji poudarjena drugačna funkcija kot v drugi funkcijski enoti;
b) kot meja med gozdnim prostorom in kmetijskim ali urbanim prostorom in tudi večjimi vodnimi telesi, pri čemer se v funkcijsko enoto poleg gozda, tudi rušja, vključijo naslednja z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišča:
– v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travinja in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše, izločijo pa se urejeni planinski pašniki;
– v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alinee;
– v gozdnati krajini nenaseljene senožeti in lazi, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izločijo pa se vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;
– v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.
Posamezni tipi krajin se po tem pravilniku določijo po tehle merilih:
– v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travinja, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;
– v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;
– v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;
– v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.
Gozdnatost iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.
Podrobnejša navodila za kartiranje funkcij in popis funkcij po funkcijskih enotah so določena v prilogi 2 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.
5. Razvrstitev gozdov v kategorije gozdov in gospodarske razrede
12. člen
(Splošno)
Gozd v posameznem odseku se zaradi potrebe po usmerjanju in spremljanju razvoja gozdov v večjih, vsebinsko enovitih celotah, razvrsti v kategorijo in gospodarski razred.
13. člen
(Kategorije gozdov)
Po kategorijah se gozdovi delijo na:
– večnamenske gozdove;
– gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;
– gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;
– varovalne gozdove.
14. člen
(Gospodarski razredi)
V gospodarski razred se združujejo gozdovi odsekov s sorazmerno enotnimi rastiščnimi razmerami ter razvojnimi težnjami v pogledu drevesne sestave in zgradbe gozdov, za katere je smiselno, upoštevajoč tudi stopnjo poudarjenosti funkcij gozdov, določiti enotni dolgoročni gozdnogojitveni cilj in enotne gozdnogojitvene usmeritve.
Gospodarski razredi se praviloma oblikujejo znotraj kategorij gozdov, izjemoma pa se lahko v isti gospodarski razred uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi. Gospodarski razredi GE se oblikujejo znotraj meja območnih gospodarskih razredov.
Gospodarski razredi se oblikujejo znotraj tehle skupin rastišč:
1. rastišč logov;
2. rastišč gabrovij in dobrav;
3. rastišč bukovij na nekarbonatnih kameninah;
4. gričevnatih in podgorskih rastišč bukovij na karbonatnih kameninah;
5. rastišč gorskih bukovij na karbonatnih kameninah;
6. rastišč jelke in bukve;
7. rastišč jelke in smreke;
8. termofilnih rastišč bukovij;
9. termofilnih rastišč hrastovij;
10. rastišč acidofilnih borovij;
11. rastišč bazofilnih borovij;
12. rastišč termofilnih grmičavih gozdov;
13. rastišč bukve v subalpinskem pasu;
14. rastišč rušja in šotnih barij.
II. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI
1. Vsebina in način izdelave gozdnogospodarskih načrtov
A) Gozdnogospodarski načrt območja
15. člen
(Vsebina načrta)
Gozdnogospodarski načrt območja vsebuje:
1. splošni opis GGO;
2. utemeljitev in prikaz funkcij gozdov;
3. opis stanja gozdov;
4. analizo preteklega gospodarjenja;
5. oris zakonitosti razvoja gozdov;
6. določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
7. okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;
8. določitev obdobij veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov GE;
9. prilogo s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov po ravneh načrtovanja.
Gozdnogospodarski načrt območja obravnava gozdove na ravneh GGO in območnih gospodarskih razredov. Na ravni GGO se obravnavajo vsebine po zaporedju iz prejšnjega odstavka, na ravni območnih gospodarskih razredov pa se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz 3., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka.
Pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta območja se praviloma uporabljajo podatki iz veljavnih gozdnogospodarskih načrtov GE, ki ležijo na GGO, za katerega se izdeluje načrt.
1. Splošni opis gozdnogospodarskega območja
16. člen
(Naravne, gospodarske in družbene razmere)
Splošni opis GGO vsebuje:
– opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega GE ali območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti živalskega sveta;
– opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja in druge ustrezne podatke iz statističnih poročil;
– površino gozdov in njen razvoj v območju z analizo krčitev gozdov po vzrokih;
– lastništvo gozdov (deleži gozdov po obliki lastništva: zasebni gozdovi, državni gozdovi, občinski gozdovi, gozdovi drugih pravnih oseb; za zasebne gozdove se v tabelah LP in LS navede tudi njihova posestna sestava);
– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in razmere za pridobivanje lesa, ki se prikažejo na pregledni karti in v tabeli SPR;
– prikaz usmeritev za razvoj poselitve in drugih dejavnosti v prostoru, ki neposredno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi.
Na pregledno karto iz predzadnje alinee prejšnjega odstavka se vrišejo: ceste, pomembne za gospodarjenje z gozdovi; predeli načinov spravila lesa, ki so glede na dane terenske razmere potencialno najprimernejši; predeli, ki so zaprti po predpisih o pristojbinah za vzdrževanje gozdnih cest; predeli varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni.
2. Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov
17. člen
Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov zajema:
– pregledno karto funkcij gozdov in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 s tabelo popisa funkcijskih enot (tabela F1) v prilogi načrta;
– tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (tabela F2), presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;
– usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.
3. Opis stanja gozdov
18. člen
(Kategorije gozdov in območni gospodarski razredi)
Kategorije gozdov in območni gospodarski razredi se utemeljijo in prikažejo v tabeli KGR in na pregledni karti.
19. člen
(Stanje gozdov)
Na ravni GGO in območnih gospodarskih razredov se na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov GE navedejo naslednje značilnosti gozdov:
– lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (tabela LZ1);
– tekoči letni prirastek po debelinskih razredih (tabela PR1);
– struktura gozdov po ohranjenosti (tabela OHR po navodilih iz priloge 3, točka č);
– struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev (tabela RF1 po navodilih iz priloge 3, točka b);
– struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka d);
– struktura gozdov po negovanosti (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka e);
– struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja (tabela K po navodilih iz priloge 3, točka f);
– poškodovanost drevja (tabela PŠD po navodilih iz priloge 3, točka g).
Na ravni GGO se prikažejo tudi:
– tipi drevesne sestave gozdov po območnih gospodarskih razredih (po navodilih iz priloge 3, točka h – pregledna karta s površinskimi deleži posameznih tipov);
– lesna zaloga, tekoči prirastek in možni posek po kategorijah gozdov, območnih gospodarskih razredih (tabela GF1) in oblikah lastništva (tabela GF2);
– objedenost mladja (tabeli OM1 in OM2);
– število odmrlega drevja (tabela OD);
– drugi biološki kazalniki, pomembni za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;
– požarno ogroženi gozdovi na pregledni karti;
– semenski objekti na pregledni karti.
Za celotno GGO, za vse območne gospodarske razrede in za posamezne oblike lastništva se v tabelah GF2 navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz prejšnjega gozdnogospodarskega načrta območja (tabela GFX). Po GE in občinah se ti podatki navedejo v prilogi k načrtu.
4. Analiza preteklega gospodarjenja
20. člen
Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi v GGO se izdela na ravni GGO in območnih gospodarskih razredov, in sicer skladno z vsebino iz 35. člena tega pravilnika oziroma z njenim smiselnim upoštevanjem.
5. Oris zakonitosti razvoja gozdov
21. člen
Zakonitosti razvoja gozdov se orišejo na ravni GGO in območnih gospodarskih razredov, in sicer skladno z vsebino iz 36. člena tega pravilnika oziroma z njenim smiselnim upoštevanjem.
6. Določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi
22. člen
(Gozdnogospodarsko območje)
Na ravni GGO se določi splošni cilj gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki vključuje zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi v GGO.
Skladno s splošnim ciljem gospodarjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov v GGO se določijo splošne usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:
– razvoj gozdnih površin v krajinsko različnih predelih z navedbo predelov, v katerih imajo ali bi imeli gozdovi, skupine gozdnega drevja ali posamično gozdno drevje še posebej veliko ekološko oziroma estetsko vrednost;
– razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge;
– intenzivnost gojenja gozdov in potrebe po sofinanciranju vlaganj v gozdove;
– ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;
– odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami;
– tehnologijo pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic.
Na ravni GGO se določijo tile ukrepi:
– možni posek po oblikah lastništva (tabela MPL);
– okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih po oblikah lastništev (tabela NGDL po navodilih iz priloge 3, točka l);
– potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;
– graditev gozdnih cest in vlak po stopnji nujnosti z navedbo dolžine in gozdnega predela.
Na ravni GGO se na pregledni karti prikaže tudi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi skladno z navodili iz priloge 3, točka k.
23. člen
(Območni gospodarski razred)
Na ravni območnega gospodarskega razreda se določita optimalni model gozda in gozdnogojitveni cilj.
Optimalni model gozda se določi kot idealno stanje gozda, ki na danem rastišču ob upoštevanju sukcesijskega razvoja gozda na najbolj racionalen način trajno zagotavlja uresničevanje funkcij gozdov, in vključuje:
– optimalno drevesno sestavo gozda;
– optimalno zgradbo gozda in optimalno razmerje debelinskih razredov oziroma razvojnih faz.
Gozdnogojitveni cilj vključuje:
– ciljno drevesno sestavo gozdov;
– ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;
– ciljno lesno zalogo;
– ciljno kakovost sestojev;
– obdobje, ko naj bi bilo doseženo ciljno stanje.
Na ravni območnega gospodarskega razreda se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z njimi se določijo:
– prevladujoči gozdnogojitveni sistem in način obnavljanja sestojev;
– proizvodno razdobje, povprečna pomladitvena doba in končna lesna zaloga sestojev;
– optimalno gozdnogojitveno ukrepanje glede na gozdnogospodarsko vlogo območnega gospodarskega razreda v GGO in poudarjenost funkcij gozdov.
Na ravni območnega gospodarskega razreda se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in usmeritvami določijo tile ukrepi:
– možni posek (tabela MP);
– okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih (tabela NGD po navodilih iz priloge 3, točka l).
7. Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi
24. člen
Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi se opravi po oblikah lastništva na podlagi pričakovanega dohodka od lesa (upoštevajoč možni posek, povprečne aktualne cene lesa, povprečne stroške pridobivanja lesa in pričakovane stroške vzdrževanja gozdnih cest) ter stroškov načrtovanih gojitvenih in varstvenih del.
8. Določitev obdobij veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov GE
25. člen
Za vse GE, ki ležijo na GGO, se določijo obdobja veljavnosti gozdnogospodarskih načrtov GE oziroma roki za obnovo teh načrtov (tabela PGE). Veljavnost načrtov se vpisuje z letnicami, pri čemer prva letnica označuje začetek navedenega leta (1. januar), druga pa konec navedenega leta (31. december).
9. Priloga s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov
26. člen
V prilogi h gozdnogospodarskemu načrtu območja se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh:
– GGO – na obrazcu O1, ki ga sestavljajo tabele LP, F2, GF1, RF1, ZNS, LZ1 in PR1 (slednji posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GGO), NGD;
– območnega gospodarskega razreda – na obrazcu O2, ki ga sestavljajo tabele LP, LZ1, PR1, MP, NGD;
– oblik lastništva – na obrazcu O3, ki ga sestavljajo tabele KG, RF2, DV, LZ2, NGD;
– občin – na obrazcu O4, ki ga sestavljajo tabele LP, F2, GF1, NGD.
B) Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote
27. člen
(Vsebina načrta)
Gozdnogospodarski načrt GE vsebuje:
1. splošni opis GE;
2. prikaz funkcij gozdov;
3. opis stanja gozdov;
4. analizo preteklega gospodarjenja;
5. oris zakonitosti razvoja gozdov;
6. določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;
7. določitev usmeritev za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;
8. okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;
9. prilogo s pregledi stanja, ciljev, usmeritev in ukrepov po ravneh načrtovanja.
Gozdnogospodarski načrt GE obravnava gozdove na ravneh GE, gospodarskih razredov ter odsekov. Na ravni GE se obravnavajo vsebine po zaporedju iz prejšnjega odstavka, na ravni gospodarskih razredov pa se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz 3., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka.
1. Splošni opis gospodarske enote
28. člen
(Naravne, gospodarske in družbene razmere)
Splošni opis GE vsebuje:
– opis naravnih razmer;
– opis družbeno-gospodarskih razmer;
– površino gozdov in njen razvoj v GE z analizo krčitev gozdov po vzrokih;
– lastništvo gozdov;
– odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in razmere za pridobivanje lesa;
– prikaz usmeritev za razvoj poselitve in drugih dejavnosti v prostoru, ki neposredno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi.
Vsebine iz prejšnjega odstavka se opišejo oziroma prikažejo skladno z določili iz 16. člena tega pravilnika.
2. Prikaz funkcij gozdov
29. člen
Prikaz funkcij gozdov zajema:
– pregledno karto funkcij gozdov z obrazložitvijo dopolnitev glede na karto funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu območja;
– tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (tabela F2), presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;
– usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.
3. Opis stanja gozdov
30. člen
(Kategorije gozdov in gospodarski razredi)
Kategorije gozdov in gospodarski razredi se utemeljijo in prikažejo v tabeli KGR in na pregledni karti.
31. člen
(Stanje gozdov)
Na ravneh GE in gospodarskih razredov se navedejo naslednje značilnosti gozdov:
– lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (tabela LZ1); vir: stalne vzorčne ploskve oziroma opisi sestojev v gospodarskih razredih, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem;
– tekoči letni prirastek, ki se za GE in za gospodarske razrede, v katerih se ugotavlja z vzorčnimi metodami, prikaže po debelinskih razredih (tabela PR1);
– struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev (tabela RF1 po navodilih iz priloge 3, točka b); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po sestojnem sklepu – za razvojne faze mladovje, drogovnjak in debeljak (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka c); vir: opisi sestojev, letalski posnetki;
– struktura gozdov po ohranjenosti (tabela OHR po navodilih iz priloge 3, točka č); vir: odsek;
– struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka d); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po negovanosti (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka e); vir: opisi sestojev;
– struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja (tabela K po navodilih iz priloge 3, točka f); vir: stalne vzorčne ploskve;
– poškodovanost drevja (tabela PŠD po navodilih iz priloge 3, točka g); vir: stalne vzorčne ploskve.
Značilnosti gozdov iz zadnjih dveh alinei prejšnjega odstavka se za gospodarske razrede, v katerih se lesna zaloga ne ugotavlja z vzorčnimi metodami, samo opišejo in se ne prikažejo v tabelah.
Na ravni GE se prikažejo tudi:
– struktura gozdov po tipih sestojev (pregledna karta v prilogi načrta), pri čemer se upoštevajo zgradba oziroma razvojna faza in vrstna sestava sestoja in dejstvo, da površina sestoja praviloma ni manjša od 0,5 ha.; vir: letalski posnetki, opisi sestojev, gozdnogojitveni načrti;
– lesna zaloga in tekoči prirastek z opisom načina njunega ugotavljanja ter možni posek, in sicer po kategorijah, gospodarskih razredih (tabela GF1) in oblikah lastništva (tabela GF2);
– objedenost mladja (OM1 in OM2); vir: ploskve posebnih popisov;
– število odmrlega drevja (tabela OD) – samo za gospodarske razrede, v katerih se ugotavlja lesna zaloga s stalnimi vzorčnimi ploskvami; vir: stalne vzorčne ploskve.
Na ravni gospodarskega razreda se prikažeta tudi površina mladovja in podmladka ter njuna sestava po drevesnih vrstah (GRAF1); vir: opisi sestojev.
Po oblikah lastništva se v tabelah GF2 in GFX navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz prejšnjega gozdnogospodarskega načrta GE.
Na ravni odseka se v zvezi s stanjem gozdov navedejo (obrazec):
– površina gozdov po oblikah lastništva;
– opis rastišča, in sicer lega (interval nadmorske višine na 10 m natančno), položaj v pokrajini (ravnina, vznožje, pobočje, greben), relief (gladko do valovito, jarkasto do grebenasto, stopničasto do skokovito, kotanjasto do vrtačasto), ekspozicija, povprečni naklon v stopinjah, kamnina, kamenitost oziroma skalovitost (v % od površine);
– prevladujoče gozdne združbe – največ tri;
– kratek opis prevladujočih sestojev z omembo sestojnih posebnosti v odseku in navedbo podatka o vrstni ohranjenosti;
– lesna zaloga gozdov in njihova sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;
– površinski delež razvojnih faz oziroma zgradb sestojev;
– površina mladovja in podmladka skupaj ter njuna sestava po drevesnih vrstah; vir: opisi sestojev;
– tarife po skupinah drevesnih vrst;
– način spravila z navedbo povprečne spravilne razdalje v odseku, in sicer v metrih na 50 metrov natančno, ter površinski delež odprtosti gozda za spravilo.
32. člen
(Ugotavljanje površine gozdov)
Površina gozdov po 2. členu zakona o gozdovih se izvirno ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu.
V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75%, pri čemer se površine, ki so večje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha.
Meja gozda se vriše na temeljno topografsko karto (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo k načrtu.
Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno.
Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem kartnih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.
33. člen
(Ugotavljanje lesne zaloge in prirastka)
V lesno zalogo gozda se vključuje drevje s premerom 10 cm in več na prsni višini (1,3 m). Na tem drevju se ugotavlja tudi prirastek.
Lesno zalogo in prirastek za GE pridobimo s seštevanjem lesnih zalog oziroma prirastkov po gospodarskih razredih.
Lesna zaloga po gospodarskih razredih se ugotavlja z vzorčnimi metodami ali okularnim ocenjevanjem.
Med vzorčnimi metodami za ugotavljanje lesne zaloge in prirastka je osnovna metoda stalnih vzorčnih ploskev. Za dopolnitev natančnosti ocene lesne zaloge po metodi stalnih vzorčnih ploskev se po potrebi lahko uporabijo druge vzorčne metode.
Lesna zaloga po sestojih se okularno ocenjuje. Za izboljšanje okularne ocene se uporabljajo primerjalne ploskve ali metoda hitre izmere temeljnice.
Z vzorčnimi metodami se ugotavljata lesna zaloga in prirastek v gospodarskih razredih večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, in pri katerih so zagotovljeni naslednji pogoji:
– rastišče ima v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m3 ali več na hektar letno;
– gospodarski razred je tako velik, da je mogoče z racionalno gostoto vzorčne mreže izpolniti pogoj o natančnosti ocene lesne zaloge iz desetega odstavka tega člena oziroma z drugimi manjšimi gospodarskimi razredi, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, obsega dovolj veliko površino, da je na njej mogoče izpolniti pogoj iz desetega odstavka tega člena, ter se s tem omogoči korekcija okularno ocenjenih lesnih zalog manjših gospodarskih razredov.
V drugih gozdovih se lesna zaloga in prirastek ocenjujeta okularno. Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka se lahko okularno ocenjuje tudi lesna zaloga v gospodarskih razredih, katerih rastišča imajo v povprečju proizvodno zmogljivost 4 m3 ali več na hektar letno, če obsegajo gozdove z zelo nekakovostnim drevjem in nizko lesno zalogo.
Lesna zaloga gozdov v odseku se ugotovi tako, da se seštejejo okularno ocenjene lesne zaloge sestojev v odseku. V primeru, da je odsek sestavni del gospodarskega razreda oziroma skupine manjših gospodarskih razredov, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se seštevek okularno ocenjenih lesnih zalog sestojev ustrezno popravi tako, da so seštevki okularno ugotovljenih lesnih zalog vseh odsekov takega razreda oziroma skupine razredov enaki lesni zalogi gospodarskega razreda oziroma skupine manjših gospodarskih razredov, ki je bila ugotovljena z vzorčnimi metodami.
V primerih, ko se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, se za lesno zalogo šteje aritmetična sredina lesnih zalog na vzorčnih ploskvah.
Vzorčna napaka ocene lesne zaloge za gozdove, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, pri tveganju 5% na ravni GE ne sme presegati 10%, na ravni posameznega gospodarskega razreda pa praviloma ne 15%.
Dokler v gospodarskih razredih, v katerih se lesna zaloga ugotavlja s stalnimi vzorčnimi ploskvami, prirastka ni mogoče ugotoviti iz sosledja meritev premerov drevja, se prirastek ugotavlja z vrtanjem drevja. Prav tako se z vrtanjem drevja ugotovi prirastek za vse druge gospodarske razrede, če za drevje v njih še niso bile ugotovljene ustrezne prirastne krivulje.
34. člen
(Opis sestojev)
Podatki opisov sestojev se pridobivajo z neposrednim opisovanjem na terenu oziroma iz gozdnogojitvenih načrtov ter iz letalskih posnetkov. Več prostorsko ločenih sestojev je mogoče opisati z enim samim opisom.
Opis sestojev zajema tele podatke o stanju sestojev: površino, lesno zalogo na hektar, delež drevesnih vrst glede na lesno zalogo, razvojno fazo oziroma zgradbo, delež podmladka, drevesno sestavo mladovja in podmladka glede na površino (tri najbolj zastopane drevesne vrste), sklep, zasnovo, negovanost.
V gozdovih gospodarskih razredov, kjer se lesna zaloga ugotavlja z okularnim ocenjevanjem, se za skupine drevesnih vrst oceni tudi struktura lesne zaloge po debelinskih razredih.
4. Analiza preteklega gospodarjenja
35. člen
Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi zajema:
1) pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del, in sicer:
a) na ravni gospodarskega razreda in GE:
– posek po skupinah drevesnih vrst (tabela PDV);
– posek po debelinskih razredih, ločeno za iglavce in listavce (tabela PDR);
– količino morebitnega neizkoriščenega drevja, ločeno za iglavce in listavce;
– opravljena gojitvena in varstvena dela, vključno z deli za izboljšanje habitatov (tabela OGD);
b) na ravni GE:
– posek po oblikah lastništva, prikazan po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce (tabela VP);
– posek po letih in vrstah sečenj (grafikon);
– opravljena gojitvena in varstvena dela po oblikah lastništva (tabela OGDL);
2) presojo gospodarjenja v preteklem ureditvenem obdobju, zlasti v pogledu:
– primerjave načrtovanih in izvedenih ukrepov in njihovih učinkov;
– razlogov morebitnih pomembnejših odstopanj izvedenega od načrtovanega;
– postavljenih ciljev, smernic in ukrepov, postavljenih za preteklo ureditveno obdobje;
– zagotavljanja funkcij gozdov.
5. Oris zakonitosti razvoja gozdov
36. člen
Na ravni GE, večjih gospodarskih razredov in oblik lastništev se v tabeli GFR prikažejo podatki, ki ponazarjajo razvoj gozdov in gozdnih fondov, in sicer za GE za vse obdobje, za katero je mogoče pridobiti podatke, za gospodarske razrede vsaj za obdobje zadnjih 20 let, za oblike lastništev pa za obdobje zadnjih 10 let.
Na ravni GE in gospodarskih razredov se prikažejo razvojne težnje gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, po potrebi pa se opiše razvoj tudi drugih značilnosti sestojev.
Na ravni GE in večjih gospodarskih razredov se grafično prikaže razmerje med obstoječimi in modelnimi deleži posameznih razvojnih faz oziroma debelinskih razredov.
Na ravni GE se na podlagi podatkov in prikazov iz prejšnjih odstavkov in na podlagi drugih ustreznih podatkov opravi tudi presoja razvoja gozdov v pogledu trajnosti in zagotavljanja biološke pestrosti oziroma sonaravnosti. Pri presoji trajnosti na podlagi debelinskih razredov se pri enomernih sestojih izloči podstojno drevje.
Večji gospodarski razred iz tega člena je gospodarski razred, v katerem je lesno zalogo s predpisano natančnostjo mogoče ugotoviti s stalnimi vzorčnimi ploskvami, v primeru, ko se zaradi rastiščnih ali sestojnih razmer lesna zaloga ne ugotavlja s stalnimi vzorčnimi ploskvami, pa gospodarski razred, ki ima površino, večjo od 300 ha.
6. Določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi
37. člen
(Gospodarska enota)
Na ravni GE se določi splošni cilj gospodarjenja z gozdovi v GE, ki vključuje zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi v GE.
Skladno s splošnim ciljem gospodarjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov v GE se določijo splošne usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GE, ki zajemajo zlasti:
– razvoj gozdnih površin;
– razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge;
– intenzivnost gojenja gozdov in potrebe po sofinanciranju vlaganj v gozdove;
– življenjske razmere prosto živečih živali;
– odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami;
– tehnologijo pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic.
Na ravni GE se določijo tile ukrepi:
– možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce in po oblikah lastništev (tabela MPVP);
– potrebna gojitvena in varstvena dela po oblikah lastništev (tabela NGDL po navodilih iz priloge 3, točka l);
– potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;
– graditev gozdnih cest in vlak po stopnji nujnosti (navedba dolžine in gozdnega predela).
38. člen
(Gospodarski razred)
Na ravni gospodarskega razreda se določi gozdnogojitveni cilj, ki vključuje:
– ciljno drevesno sestavo gozdov;
– ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;
– ciljno lesno zalogo;
– ciljno kakovost sestojev;
– obdobje, ko naj bi bilo doseženo ciljno stanje.
Na ravni gospodarskega razreda se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z njimi se določijo:
– predvideni gozdnogojitveni sistemi oziroma načini obnavljanja sestojev;
– proizvodno razdobje, obhodnjica, povprečna pomladitvena doba in končna lesna zaloga sestojev;
– optimalno gozdnogojitveno ukrepanje za podobne sestoje v pogledu zgradbe in sestave, pri čemer se upoštevajo tudi posebnosti, ki izhajajo iz poudarjenosti funkcij gozdov in različnih oblik lastništva.
Na ravni gospodarskega razreda se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in usmeritvami določijo tile ukrepi:
– možni posek po vrstah sečenj, ločeno za iglavce in listavce (tabela MPVP);
– potrebna gojitvena in varstvena dela (tabela NGD po navodilih iz priloge 3, točka l).
39. člen
(Odsek)
Po odsekih se določijo tele usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v odseku:
– usmeritev za zagotavljanje funkcij gozdov, s katero se določijo način dela z gozdom in potrebni ukrepi za zagotavljanje posameznih funkcij gozda;
– usmeritev za izbiro drevja za posek, s katero se za prevladujoče sestoje določijo vrsta sečnje in glavni poudarki pri izbiri drevesnih vrst (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev – priloga 3, točka i);
– usmeritev za gojitvena dela, s katero se določijo glavni poudarki pri najpotrebnejših gojitvenih delih (podlaga: gozdnogojitvene smernice iz opisov sestojev – priloga 3, točka i).
Po odsekih se po oblikah lastništva določijo tile ukrepi (obrazec):
– možni posek;
– potrebna gojitvena in varstvena dela po navodilih iz priloge 3, točka l.
7. Določitev usmeritev za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij
40. člen
V GE se določijo krajinsko enoviti predeli, v katerih se zaradi zagotavljanja biološke pestrosti v krajini določijo usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.
8. Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi
41. člen
Okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi se opravi skladno z določbo iz 24. člena tega pravilnika.
9. Priloga s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov
42. člen
V prvem delu priloge h gozdnogospodarskemu načrtu GE se prikaže povzetek stanja in ukrepov na ravneh:
– GE – na obrazcu E1, ki ga sestavljajo tabele LP, F2, GF1, RF1, ZNS, LZ1 in PR1 – (slednji posebej za gozdove z načrtovanim posekom in posebej za vse gozdove GE), EVP, EVGD;
– gospodarskega razreda – na obrazcu E2, ki ga sestavljajo tabele LP, LZ1, PR1, EVP, EVGD;
– oblik lastništva – na obrazcu E3, ki ga sestavljajo tabele KG, RF2, DV, LZ2, EVP, EVGD.
V drugem delu priloge h gozdnogospodarskemu načrtu GE se prikažejo stanje, usmeritve in ukrepi na ravni odsekov (obrazec E4).
2. Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih načrtov
A) Gozdnogospodarski načrt območja
43. člen
(Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih načrtov območij)
Za zagotovitev spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov območij ZGS pripravi za ravni GGO in oblik lastništva letne izpise tabel REV2 (posek) in REV4 (gojitvena dela).
44. člen
(Dopustna odstopanja pri izvajanju načrta)
Ministru, pristojnemu za gozdarstvo, je treba predložiti pobudo za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta območja, če:
a) zaradi razlogov iz drugega odstavka 15. člena zakona o gozdovih gozdnogospodarskega načrta ni mogoče izvajati tako, da:
– posek ne bi presegel načrtovanega možnega poseka (dopustno je preseganje 5% ob podrobni obrazložitvi);
– gojitvena dela ne bi bila opravljena vsaj 70% (po skupinah del iz tabele REV4 iz 50. člena tega pravilnika) oziroma ustrezno nižje, če zaradi manjše količine opravljenega poseka, kot je bil načrtovan možni posek, niso nastale predvidene površine, na katerih so bila načrtovana gojitvena dela;
b) se oceni, da se je poudarjenost funkcij gozdov spremenila v tolikšnem obsegu, da karta in popis funkcij gozdov nista več ustrezna podlaga za pripravo prostorskih aktov, oziroma če spremembe in dopolnitve državnih ali občinskih prostorskih planskih aktov narekujejo spremembe gozdnogospodarskega načrta območja.
B) Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote
45. člen
(Splošno)
Izvajanje gozdnogospodarskih načrtov se spremlja na podlagi letnih evidenc posekanega drevja, neizkoriščenega drevja ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter evidenc drugih del in dogodkov v GE. Evidenci posekanega in neizkoriščenega drevja sta skupaj podlaga za ugotavljanje stopnje realizacije možnega poseka na vseh ravneh, na katerih se spremlja izvajanje gozdnogospodarskih načrtov.
46. člen
(Evidentiranje poseka)
Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka (priloga 3, točka j), spremljanje opravljenih del v zvezi z izdanimi odločbami v upravnem postopku po 17. in 29. členu zakona o gozdovih ter evidentiranje nedovoljenih posekov.
Vsaj v en izvod gozdnogospodarskega načrta GE se za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o poseku, in sicer na ravneh odseka (v obrazec E4) ter gospodarskega razreda, oblik lastništva in GE (v tabelo EVP).
Za gozdove, v katerih se lesna zaloga in prirastek ugotavljata s stalnimi vzorčnimi ploskvami, se posek in količina neizkoriščenega drevja za celotno ureditveno obdobje skupaj ocenita tudi iz podatkov meritev na vzorčnih ploskvah.
47. člen
(Evidentiranje neizkoriščenega drevja)
Neizkoriščeno drevje se ločeno za iglavce in listavce evidentira na ravni odseka, vpiše pa se na istih ravneh, kot se vpisuje posek, in sicer v tabeli EVP v rubriko “neizkoriščeno drevje”, v obrazcu E4 pa v rubriko “Opomba” pod tabelo za evidenco poseka (s pripisom leta, ko se ve ali ocenjuje, da so drevesa odmrla).
Evidentira se samo tisto neizkoriščeno drevje, ki ni bilo izbrano za posek, je debelo vsaj 10 cm in je kot neizkoristljivo ostalo v gozdu, in sicer v primerih, ko količina neizkoriščenega drevja presega 1 m3 na hektar. Neizkoriščeno drevje se evidentira samo kot skupna bruto lesna masa, ločeno za iglavce in listavce.
V varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, se neizkoriščeno drevje ne evidentira.
48. člen
(Evidenca gojitvenih in varstvenih del)
Podlaga za evidentiranje gojitvenih in varstvenih del so izdane odločbe v upravnem postopku, spremljanje opravljenih del v zvezi z njimi, zapisniki o prevzemu del, ki so financirana ali sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, ter zapisi o vseh drugih opravljenih gojitvenih in varstvenih delih.
V gozdnogospodarski načrt GE se v tabelo EVGD oziroma v obrazec E4 za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o opravljenih gojitvenih in varstvenih delih, in sicer na ravni odseka, gospodarskega razreda, oblik lastništva in GE.
49. člen
(Evidentiranje drugih dogodkov v zvezi z gozdovi)
Zaradi spremljanja različnih drugih dogodkov v gozdovih ali v zvezi z njimi se na ravni GE piše gozdna kronika, v katero se tekoče zapisujejo vsi dogodki, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, najpozneje pa se kronika za preteklo leto napiše do konca marca naslednjega leta.
50. člen
(Spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih načrtov GE)
Za zagotovitev spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov ZGS poleg evidenčnih zapisov iz prejšnjih štirih členov pripravi na ravni oblik lastništva in GE letne izpise tabel REV1 in REV2 (posek) ter REV3 in REV4 (gojitvena dela), in jih pošlje na papirju in elektronskem mediju do konca februarja za vsako preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo.
51. člen
(Dopustna odstopanja pri izvajanju načrta)
Ministru, pristojnemu za gozdarstvo, je treba predložiti pobudo za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GE, če zaradi razlogov iz drugega odstavka 15. člena zakona o gozdovih gozdnogospodarskega načrta ni mogoče izvajati v mejah, kot sledi:
– na ravni GE posek in morebitno neizkoriščeno drevje skupaj ne smeta preseči načrtovanega možnega poseka (dopustno preseganje je ob podrobni obrazložitvi skupaj za iglavce in listavce 10%, za vsako od teh skupin drevesnih vrst posebej pa 20%), gojitvena dela pa morajo biti opravljena vsaj 70% (po skupinah del iz tabele REV4 iz prejšnjega člena) oziroma ustrezno nižje, če zaradi manjše količine opravljenega poseka, kot je bil načrtovan možni posek, niso nastale predvidene površine, na katerih so bila načrtovana gojitvena dela;
– na ravni gospodarskega razreda posek in morebitno neizkoriščeno drevje skupaj ne smeta preseči načrtovanega možnega poseka za več kot 20% (dopustno preseganje je ob podrobni obrazložitvi ločeno za iglavce in listavce 30%);
– na ravni odseka oziroma oddelka posek in morebitno neizkoriščeno drevje skupaj za iglavce in listavce skupaj ne smeta preseči načrtovanega možnega poseka za več kot 30%. V izjemnih primerih (ujme, elementarne nesreče, ipd.) je na podlagi komisijskega ogleda, pri katerem mora biti navzoč tudi pooblaščeni predstavnik ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, dopustno odstopanje možno preseči.
Pobuda iz prejšnjega odstavka se lahko vloži do vključno sedmega leta veljavnosti gozdnogospodarskega načrta GE, razen če razlog za spremembo ali dopolnitev ni posledica naravnih ujm, ki so se zgodile v drugi polovici obdobja veljavnosti načrta.
3. Postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter spremembe in dopolnitve načrtov
52. člen
(Podpisniki gozdnogospodarskih načrtov)
Osnutek in predlog gozdnogospodarskega načrta GE podpišejo izdelovalec načrta, za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora odgovorna delavca območne in centralne enote ZGS ter vodja območne enote ZGS.
Osnutek in predlog gozdnogospodarskega načrta območja podpišejo delavec območne enote ZGS, odgovoren za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora, ki tudi vodi izdelavo načrta, delavec, ki je na ZGS odgovoren za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora, vodja območne enote ZGS ter direktor ZGS.
S svojim podpisom podpisniki jamčijo, da je gozdnogospodarski načrt izdelan skladno s tem pravilnikom in da so v njem upoštevane tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij, ki so jih pripravili pristojni organi in organizacije.
53. člen
(Predhodna preveritev načrta)
ZGS lahko zahteva, da ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, preveri že osnutek gozdnogospodarskega načrta. Ob takšnem vnaprejšnjem preverjanju se po potrebi opravi terenski ogled. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, izda zapis o izsledkih preveritve v 30 dneh od dneva, ko je prejelo zahtevek.
54. člen
(Rok za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov)
Predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji mora biti predložen ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, najpozneje do 1. 10. prvega leta veljavnosti načrta.
55. člen
(Vloga za sprejem gozdnogospodarskega načrta)
Na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, se k vlogi za sprejem gozdnogospodarskega načrta predloži en izvod predloga gozdnogospodarskega načrta in tele priloge:
1. v primeru gozdnogospodarskega načrta območja:
– izvleček iz zapisnika, iz katerega je razvidno, da je bil predlog gozdnogospodarskega načrta območja določen na seji sveta ZGS, in zapisnik z javne obravnave gozdnogospodarskega načrta območja;
– soglasje ministra, pristojnega za okolje, oziroma kopijo vloge, ki je bila poslana ministru, pristojnemu za okolje, z obrazložitvijo, da soglasje ni bilo dano oziroma odrečeno v roku;
2. v primeru gozdnogospodarskega načrta GE:
– izvleček iz zapisnika, iz katerega je razvidno, da je bil predlog gozdnogospodarskega načrta GE določen na seji sveta območne enote ZGS, in zapisnik z javne obravnave gozdnogospodarskega načrta GE;
– mnenje organizacije, pristojne za varstvo naravne in kulturne dediščine, oziroma kopijo vloge, ki je bila poslana tej organizaciji, z obrazložitvijo, da mnenje ni bilo dano oziroma odrečeno v roku;
– mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži GE, oziroma kopije vlog, ki so jim bile poslane, z obrazložitvijo, da mnenja niso bila dana oziroma odrečena v roku.
56. člen
(Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov)
Sprememba ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta se izdela za tisti del načrta, ki ga je treba spremeniti ali dopolniti skladno z določili iz 44. oziroma 51. člena tega pravilnika. V spremembi oziroma dopolnitvi gozdnogospodarskega načrta mora biti zagotovljena skladnost vseh njegovih ravni.
Sprememba ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta se izdela v enakem številu izvodov kot gozdnogospodarski načrt in se mora priložena k njemu hraniti skupaj z njim.
4. Letni gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot
57. člen
(Vsebina)
Letni gozdnogospodarski načrt GE vsebuje usmeritve in ukrepe za gospodarjenje z gozdovi v GE, ki okvirno temeljijo na usmeritvah preteklega gozdnogospodarskega načrta GE oziroma njegove morebitne spremembe ali dopolnitve, in sicer na ravneh gospodarskih razredov, oblik lastništva in GE. Potrebna gojitvena in varstvena dela se določijo tudi na ravni odsekov.
III. GOZDNOGOJITVENI NAČRTI
1. Splošno
58. člen
(Določitev načrtovalnih in negovalnih enot)
Zaradi določitve gozdnogojitvenih ciljev, smernic in ukrepov ter pogojev, ki se morajo upoštevati oziroma morajo biti izpolnjeni ob izvedbi del v gozdovih, se površina gozdov, ki je predmet gozdnogojitvenega načrta, razdeli na načrtovalne enote in te še na negovalne enote.
Načrtovalna in negovalna enota sta lahko sestavljeni iz več površinsko ločenih predelov gozda, njuna velikost pa je razen od naravnih dejavnikov odvisna zlasti od intenzivnosti gospodarjenja.
V načrtovalno enoto se zajame del gozda, ki ima razmeroma enotne rastiščne razmere in razvojno težnjo sestojev ter je zanj upoštevajoč tudi stopnjo poudarjenosti funkcij gozdov mogoče določiti enotni, specifičnim razmeram prilagojeni, dolgoročni gozdnogojitveni cilj.
Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, se določijo v samostojne načrtovalne enote.
V negovalno enoto se zajame sestoj ali njegov del, za katerega se upoštevajoč funkcije gozda določijo posebne gozdnogojitvene smernice oziroma ukrepi za gospodarjenje in ima zlasti v razmerah intenzivnejšega gospodarjenja razmeroma enovito zgradbo oziroma enotno razvojno fazo in drevesno sestavo.
2. Vsebina gozdnogojitvenih načrtov
59. člen
(Splošno)
Gozdnogojitveni načrt sestavljajo:
1. opisni del gozdnogojitvene vsebine na ravni načrtovalnih enot;
2. opisni del gozdnogojitvene vsebine na ravni negovalnih enot;
3. opisni del tehnološke vsebine;
4. posebni del (po potrebi);
5. kartni del.
60. člen
(Načrtovalna enota)
Na ravni načrtovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo:
a) stanje gozda, pri katerem se:
– navede gospodarski razred, ki mu pripada dana načrtovalna enota;
– navede gozdna združba;
– kratko opišejo sestojne razmere v načrtovalni enoti (delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež ter oblika njihovega mešanja, prevladujoče razvojne faze oziroma zgradba sestojev);
– iz gozdnogospodarskega načrta povzamejo funkcije gozdov, ki se po potrebi prostorsko natančneje določijo;
b) dolgoročni gozdnogojitveni cilj;
c) gozdnogojitvene smernice in druge smernice za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.
61. člen
(Negovalna enota)
Na ravni negovalne enote se v gozdnogojitvenem načrtu določijo:
a) stanje sestoja oziroma skupine drevja v negovalni enoti, in sicer:
– površina;
– lesna zaloga na hektar;
– drevesna sestava (delež pomembnejših drevesnih vrst v lesni zalogi oziroma njihov površinski delež ter oblika njihovega mešanja);
– razvojna faza oziroma zgradba po navodilih iz priloge 3, točka b, tega pravilnika, razen pri razvojni fazi mladovje, ki se deli na neporaščeno gozdno površino, mladje, goščo in letvenjak;
– sklep – za razvojni fazi drogovnjak in debeljak;
– zasnova oziroma kakovost;
– poškodovanost – po potrebi, izražena pisno;
b) etapni gozdnogojitveni cilj (opisno izražen, z navedbo razvojne faze oziroma zgradbe, drevesne sestave in kakovosti sestoja);
c) ukrepi, in sicer:
– možni posek (v % od lesne zaloge, ločeno za iglavce in listavce);
– gozdnogojitvena in varstvena dela, pri katerih se skladno s predpisi, ki urejajo financiranje in sofinanciranje teh del, navedejo vrste del, obseg del, normativi, potrebni material, nujnost izvedbe del (1 – zelo nujna dela, ki omogočijo, da se gozd lahko obnovi, oziroma ki preprečijo ogroženost sestojev, 2 – nujna dela, ki so pomembna za krepitev biološke pestrosti oziroma dolgoročne stabilnosti sestojev, 3 – dela, ki prispevajo zgolj k izboljšanju kakovosti sestojev), roki za izvedbo del;
d) pogoji za izvedbo del, ki so specifični za negovalno enoto.
62. člen
(Tehnološki del)
V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta se:
– določijo načini in pogoji pridobivanja lesa po spravilnih poljih;
– navedejo pogoji za izgradnjo vlak za spravilo lesa.
63. člen
(Posebni del)
V posebnem delu gozdnogojitvenega načrta se določijo:
– smernice in dela za ohranjanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda – skladno z usmeritvami (tudi omejitvami) iz tabele F1, pri čemer se navedejo tudi elementi za izvedbo del, ki zajemajo vrste del, obseg del, normative, potrebni material, roke za izvedbo del;
– območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna; to so območja panjevskega gospodarjenja oziroma izrazito slabih sestojnih zasnov v razmerah razdrobljenega lastništva, v katerih ekološke in socialne funkcije gozdov niso poudarjene;
– območja, kjer se dovoljuje paša v gozdu in pogoji zanjo.
64. člen
(Kartni del)
Sestavni del gozdnogojitvenega načrta je karta (po potrebi tudi več kart) v merilu 1:2.500 – 1:5.000, na katero(e) se vrišejo:
– načrtovalne in negovalne enote;
– ekocelice, poti in posamezni objekti, ki so potrebni za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, ter semenski objekti;
– transportne meje in spravilna polja (v primeru uporabe več vrst spravilnih sredstev);
– obstoječe ceste in vlake, vlake, ki so določene z gozdnogojitvenim načrtom, ter po potrebi tudi idejne trase glavnih vlak, ki bi jih bilo treba zgraditi;
– prostori za skladiščenje lesa;
– parcele s parcelnimi številkami.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se kartni del gozdnogojitvenega načrta izdela v manjšem merilu (1:10.000 ali 1:25000), negovalne enote pa se oblikujejo večjepovršinsko v predelih gozdov, kjer je skladno z navodili iz priloge 3, točka k, tega pravilnika intenzivnost gospodarjenja majhna, ali v gozdovih, kjer sploh niso načrtovani možni posek ali gozdnogojitvena dela (šifri 4 in 5).
65. člen
(Sodelovanje lastnikov pri pripravi načrtov)
Lastnike gozdov je treba povabiti k sodelovanju pri pripravi gozdnogojitvenega načrta oziroma jih pozvati, da dajo mnenje k njegovemu osnutku.
3. Spremljanje uresničevanja, ažuriranje in obnavljanje gozdnogojitvenih načrtov
66. člen
(Spremljanje uresničevanja in ažuriranje gozdnogojitvenih načrtov)
ZGS spremlja uresničevanje gozdnogojitvenih načrtov ter jih glede na spremembe v gozdu zaradi izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov ali drugih razlogov sproti dopolnjuje.
67. člen
(Obnavljanje gozdnogojitvenih načrtov)
Gozdnogojitveni načrt se obnovi, ko zaradi dopolnitev postane nepregleden, ali če se sestoji ali funkcije gozdov spremenijo v tolikšni meri (npr. zaradi ujme, požara), da je potrebno v znatnem delu spremeniti vsebino gozdnogojitvenega načrta.
68. člen
(Podpis)
Gozdnogojitveni načrt poleg izdelovalca načrta podpiše tudi za krajevno enoto ZGS odgovoren delavec.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69. člen
(Prostorski deli gozdnogospodarskih načrtov)
Vsebina prostorskih delov gozdnogospodarskih načrtov se določi v pravilniku, izdanem na podlagi novih predpisov o urejanju prostora.
70. člen
(Prilogi)
Navodila in šifrant za določanje posameznih značilnosti stanja gozdov, njihovega usmerjanja in spremljave poseka so določena v prilogi 3 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.
Vse tabele in obrazec E4, ki so navedeni v posameznih členih tega pravilnika, so sestavni del priloge 4 tega pravilnika, ki je objavljena skupaj z njim.
71. člen
(Čas začetka obnavljanja načrtov skladno s tem pravilnikom)
Skladno s tem pravilnikom morajo biti izdelani gozdnogospodarski načrti z veljavnostjo od 1. 1. 1998 naprej ter gozdnogojitveni načrti, ki bodo izdelani po začetku veljavnosti tega pravilnika.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se v gozdnogospodarskih načrtih območij, ki se bodo izdelali za obdobje 2001-2010, debelinska struktura gozdov namesto po debelinskih razredih prikaže po razširjenih debelinskih razredih.
72. člen
(Čas začetka evidentiranja skladno s tem pravilnikom)
Po določbah tega pravilnika se morajo od 1. 1. 1998 naprej evidentirati posek, izvedena gojitvena in varstvena dela ter drugi dogodki v gozdovih, ki se evidentirajo po tem pravilniku.
V veljavnih gozdnogospodarskih načrtih, ki so bili izdelani po doslej veljavnih predpisih, se mora voditi tudi potrebna evidenca v skladu z doslej veljavnimi predpisi.
73. člen
(Prenehanje veljavnosti dosedaj veljavnih aktov)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Uradni list SRS, št. 33/87).
74. člen
(Čas začetka veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 322-34/97
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašava:
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
za okolje in prostor
Jožef Školč l. r.
Minister
za kulturo
PRILOGA 1: Merila za ovrednotenje funkcij gozdov (k 10. členu)
Funkcije gozdov se ovrednotijo po tehle merilih:
Varovanje gozdnih zemljišč in sestojev
(varovalna funkcija)
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na območjih tehle gozdnih
združb (združbe so navedene z imeni, ki so trenutno uveljavljena
v gozdarstvu):
- bazofilni borovi gozdovi (Genisto-Pinetum, Orno-Pinetum,
Pinetum subillyricum);
- acidofilni borovi gozdovi na grebenih karbonskih skrilavcev in
peščenjakov (Myrtillo-Pinetum p.p.- del);
- gozdovi črnega gabra in kraškega jesena (Cytisanto-Ostryetum,
Querco-Ostryetum, Ostryo-Fraxinetum);
- jelovje v skalovju (Neckero-Abietetum);
- smrekovi gozdovi na ledeniških grobljah (Asplenio-Piceetum);
- subalpinsko bukovje (Fagetum subalpinum);
- rušje (Rhodotamnio-Rhodoretum, Pinetum mughi);
- šotna smrečja in visoka barja (Oxycoco-Sphagnetea)
ter:
- vse gozdno rastje nad zgornjo mejo strnjenega gozda;
- gozdovi na kompaktni matični podlagi z naklonom nad 35o;
- gozdovi na erodibilni ali plazljivi matični podlagi z naklonom
nad 25o;
- gozdovi v hudourniških območjih z veliko gostoto erozijskih
pojavov;
- gozdovi na zelo plitvih tleh (10 cm) ali gozdovi s
skalovitostjo oziroma kamenitostjo nad 70% površine (upoštevajo
se tudi samo z mahom porasle skale in kamenje);
- gozdovi, ki preprečujejo ali zadržujejo snežne plazove;
- gozdovi ob vodotokih v območju 10-letnih visokih vod;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na območjih tehle gozdnih
združb:
- smrekovi gozdovi na skalnatih podorih, meliščih, subalpinskih
vegetacijskih stopnjah in v kraških vrtačah (Carici albae-
Piceetum, Piceetum subalpinum, Villose-Piceetum inverzionum);
- združbe lipe, javorja in bresta na koluvialnih tleh (Tilio-
Aceretum, Ulmo-Aceretum, Orvalo-Aceretum);
- bazofilni gozdovi gradna (Lathyro-Quercetum);
- termofilni bukovi gozdovi (Ostryo-Fagetum, Carici albae-
Fagetum, Calamagrostido-Fagetum);
- bukovi gozdovi na dolomitnih rendzinah ali humokarbonatnih tleh
v hladnih ali grebenskih legah (Arunco-Fagetum, Isopyro-Fagetum,
Aceri-Fagetum);
- alpski bukovi gozdovi (Anemone-Fagetum, Luzulo niveae-Fagetum)-
v zgornjem delu gorskega pasu;
- primorski gozd črnega gabra in kraškega jesena (Seslerio-
Ostryetum);
- vrbovi in topolovi logi (Salici-Populetum);
- gozdovi črne jelše (Alnetum glutinosae);
- jesenovi gozdovi (Carici remotae-Fraxinetum);
- jesenovje z javorjem (Aceri-Fraxinetum);
- gozdovi sive jelše (Alnetum incanae)
ter:
- gozdovi na sušnih legah s kserofilno vegetacijo, ki ne
izpolnjujejo pogojev za 1. stopnjo poudarjenosti ali gozdovi na
neprepustnih, občasno poplavljenih tleh;
- gozdovi na erodibilni ali plazljivi matični podlagi z naklonom
15-25o;
- gozdovi v območjih z navzočnostjo erozijskih pojavov;
- gozdovi na plitvih tleh (20 cm) ali gozdovi s skalovitostjo
oziroma kamenitostjo na 50-70% površine;
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, ker vsi
ohranjajo in izboljšujejo rodovitnost tal.
Hidrološka funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi:
na območjih 1. in 2. varstvene cone po odloku o zaščiti virov
pitne vode;
- na ožjih območjih vodnih zajetij in drugih vodnih virov;
nad poznanimi kraškimi jamami, brezni in podzemnimi vodnimi
tokovi;
ob jezerih v pasu 50-500 m - odvisno od reliefa;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi:
na širšem vodozbirnem območju (območja 3. varstvene cone po
predpisih o zaščiti virov pitne vode);
na potencialnih vodovarstvenih območjih (območja podtalnice in
izvirov);
ob vodotokih in manjših stoječih vodah v širini ene do dveh
drevesnih višin;
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, ker vsi
prispevajo k enakomernejšemu odtoku vode.
Klimatska funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi ali pasovi gozdnega
drevja, ki varujejo kmetijske površine s prevladujočim deležem
njiv ali vrtov pred vetrom, izsuševanjem ali pozebo, oziroma ki v
območjih naselij z ostrejšim podnebjem blažijo vremenske
skrajnosti;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi ali pasovi gozdnega
drevja, ki na krajevni ravni izboljšujejo podnebne razmere s
povzročanjem temperaturnih razlik in izmenjave zraka;
3. stopnjo poudarjenosti imajo zaradi splošnega blagodejnega
vpliva na podnebje vsi drugi gozdovi.
Biotopska funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo:
ohranjeni redki gozdni ekosistemi in gozdovi v bližini drugih
redkih ekosistemov;
gozdovi in drugi manjši ekosistemi v gozdnem prostoru z
nahajališči redkih ali ogroženih rastlinskih vrst;
gozdovi in drugi manjši ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so
pomembni za ohranitev redkih ali ogroženih živalskih vrst
(okolica brlogov, območja gnezdišč ali rastišč, ipd.);
druge manjše površine gozdov, namenjene povečanju pestrosti gozda
(ekocelice, okolica kalov, ipd.);
- manjše gozdne površine v kmetijski in primestni krajini;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, pomembni za obstoj in
ohranitev populacij različnih vrst prosto živečih živali (npr.
zimovališča, grmišča, mirne cone);
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi.
Zaščitna funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na strmih brežinah ob
železniških progah in javnih kategoriziranih cestah, gozdovi na
strmih pobočjih nad naselji ali nad posameznimi gospodarskimi ali
stanovanjskimi objekti ter protivetrni gozdovi in pasovi gozdnega
drevja ob infrastrukturnih objektih;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, ki ščitijo manj ogrožene
objekte;
3. stopnje poudarjenosti ne določamo, ker drugi gozdovi te
funkcije nimajo.
Higiensko-zdravstvena funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi okoli večjih strnjenih
naselij (nad 100 ha) oziroma drugih večjih emisijskih virov (do 1
km oddaljenosti-odvisno od reliefa in podnebnih razmer);
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v bližini večjih strnjenih
naselij (nad 100 ha) oziroma drugih večjih emisijskih virov (na
razdalji 1 do 3 km-odvisno od reliefa in podnebnih razmer) ter
gozdovi okoli manjših strnjenih naselij (pod 100 ha) (do 1 km
oddaljenosti-odvisno od reliefa in podnebnih razmer);
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi.
Obrambna funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v neposredni bližini
vojaških in policijskih objektov oziroma gozdovi, ki so ograjeni
zaradi rabe v vojaške ali policijske namene;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na širšem območju vojaških
objektov;
3. stopnja poudarjenosti te funkcije se ne določa.
Rekreacijska funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo zelo obiskani gozdovi:
okrog mest in naselij mestnega značaja;
ob izletniških točkah blizu naselij in ob dostopih do njih;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi:
okrog večjih vasi;
ob manj obiskanih izletniških točkah blizu naselij in ob dostopih
do njih;
v območjih intenzivnejšega rekreativnega nabiranja gozdnih
plodov;
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, razen ograjenih
gozdov in gozdov na območjih, na katera dostop ni dovoljen.
Turistična funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo:
- gozdovi v okolici turističnih centrov in počitniških naselij;
- gozdovi ob zelo obiskanih, od mest in naselij mestnega značaja
oddaljenih izletniških točkah in ob dostopih do njih;
- gozdovi ob najbolj obiskanih turističnih poteh;
2. stopnjo poudarjenosti imajo:
- gozdovi ob manj obiskanih (od mest in naselij mestnega značaja
bolj oddaljenih) izletniških točkah in ob dostopih do njih;
- gozdovi ob manj obiskanih turističnih poteh;
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, razen ograjenih
gozdov in gozdov na območjih, na katera dostop ni dovoljen.
Funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih
vrednot okolja
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na območjih in v okolici
objektov naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja,
kjer se ne smejo izkoriščati gozdne dobrine, ali so upravljani
izključno za varstveni namen;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v narodnih, regijskih in
krajinskih parkih, ki niso uvrščeni v območja s 1. stopnjo
poudarjenosti, ter gozdovi na območjih in v okolici drugih
objektov naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja,
za katere je določen blažji varstveni režim, ki dopušča
izkoriščanje gozdnih dobrin;
3. stopnje poudarjenosti ne določamo, ker drugi gozdovi te
funkcije nimajo.
Poučna funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, ki so opremljeni z učnimi
potmi, učnimi objekti ali muzeji na prostem;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, v katerih se občasno
seznanja javnost, zlasti mladina, z lastnostmi in zakonitostmi
gozda ter njegovimi funkcijami, pa niso posebej opremljeni za ta
namen;
3. stopnjo poudarjenosti imajo vsi drugi gozdovi, razen gozdov na
območjih, na katera dostop ni dovoljen.
Raziskovalna funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, ki so vključeni v
dolgoročnejše raziskave z namenom študija zgradbe in zakonitosti
razvoja gozdov, ter gozdovi na raziskovalnih ploskvah in gozdovi
v pasu ene drevesne višine okrog raziskovalnih objektov;
2. in 3. stopnje poudarjenosti ne določamo, ker v drugih gozdovih
ta funkcija ni izražena.
Estetska funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo:
gozdovi, ki zakrivajo vizualno moteče objekte;
gozdovi, gozdni otoki, izraziti gozdni robovi in posamezna
drevesa, ki največ prispevajo k lepoti krajinske podobe v
predelih z večjim obiskom;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi, gozdni otoki, izraziti
gozdni robovi in posamezna drevesa, ki največ prispevajo k lepoti
krajinske podobe v drugih območjih gozdov;
3. stopnje poudarjenosti te funkcije ne določamo.
Lesnoproizvodna funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v gospodarskih razredih,
kjer je možno dolgoročno sekati letno več kot 5 m3 bruto lesne
mase na hektar;
2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v gospodarskih razredih,
kjer je možno dolgoročno sekati letno od 2 do 5 m3 bruto lesne
mase na hektar;
3. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v gospodarskih razredih,
kjer je možno dolgoročno sekati letno do 2 m3 bruto lesne mase na
hektar.
Gozdovi, v katerih pridobivanje lesa ni načrtovano, nimajo
lesnoproizvodne funkcije.
Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin
1. stopnjo poudarjenosti imajo:
- gozdovi, v katerih se pridobivajo gozdne dobrine v količinah,
ki znatno presegajo povprečje;
- semenski sestoji.
2. in 3. stopnje poudarjenosti te funkcije ne določamo.
Lovnogospodarska funkcija
1. stopnjo poudarjenosti imajo:
zaradi izboljšanja prehranskih razmer divjadi intenzivno
vzdrževane gozdne jase in grmišča;
predeli okrog krmišč.
2. in 3. stopnje poudarjenosti te funkcije ne določamo.
PRILOGA 2: Navodila za kartiranje funkcijskih enot in popis
funkcij gozdov (k 11. členu)
a) Kartiranje funkcijskih enot
Gozd v funkcijskih enotah, ki ima prvo (1.) stopnjo poudarjenosti
katere koli od ekoloških ali socialnih funkcij, se pobarva, pri
tem pa se za posamezne funkcije uporabljajo tele barve:
- funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev-temno rdeča;
- hidrološka funkcija-modra;
- biotopska funkcija-rjava;
- klimatska funkcija-oranžna;
- zaščitna funkcija-svetlo rdeča;
- funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih
vrednot okolja-vijolična;
- obrambna funkcija-siva;
- druge socialne funkcije-rumena, ob označitvi dane funkcije z
malo črko po šifrantu iz te priloge.
V primeru, da je v eni funkcijski enoti več kot ena izmed
ekoloških ali socialnih funkcij gozdov poudarjena na prvi
stopnji, se gozd v taki funkcijski enoti pobarva z več barvami v
obliki ustreznega rastra.
V funkcijske enote, v katerih nobena od ekoloških ali socialnih
funkcij gozdov ni poudarjena na prvi stopnji, je pa ena ali več
teh funkcij poudarjenih na drugi stopnji, se poleg šifre
vpisujejo tudi male črke, in sicer za funkcijo varovanja gozdnih
zemljišč in sestojev-črka "v", hidrološko funkcijo-črka "h",
biotopsko funkcijo-črka "b", klimatsko funkcijo-črka "k",
zaščitno funkcijo-črka "z", higiensko-zdravstveno funkcijo-črki
"g", obrambno funkcijo-črka "o", rekreacijsko funkcijo-črka "r",
turistično funkcijo-črka "t", funkcijo varovanja naravne in
kulturne dediščine in drugih vrednot okolja-črka "d", poučno
funkcijo-črka "p", raziskovalno funkcijo-črki "i" in estetsko
funkcijo-črka "e".
Male črke iz prejšnjega odstavka se v funkcijske enote zapisujejo
poleg šifer tudi v primeru prve stopnje poudarjenosti tistih
socialnih funkcij, pri katerih se gozd pobarva rumeno.
Funkcijske enote, ki so manjše od 3 ha, se ne izločajo posebej,
vendar pa se v primeru, da je funkcijska enota s prvo stopnjo
poudarjenosti katere koli od ekoloških ali socialnih funkcij
manjša od 3 ha, le-ta na karti prikaže s krogom premera 7 mm
ustrezne barve, po potrebi pa se označi tudi z ustrezno črko.
Ograditev gozda po 24. členu zakona o gozdovih se ponazori s
črtkano črto.
Območja, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o
varstvu naravne dediščine, se omejijo z debelejšo črto, znotraj
takega območja pa se vpišejo kratice zavarovanega območja
(narodni park-NP, regijski park-RP, krajinski park-KP, naravni
rezervat-NR, naravni spomenik-NS), pri parkih pa tudi rimska
številka v oklepaju, to je kategorija zavarovanja po IUCN (v
večjih zavarovanih območjih naj bo gostota znakov v mreži 20x20
cm). Z enako črto se omejijo tudi območja kulturnih in
zgodovinskih spomenikov, razglašena po predpisih o varstvu
kulturne dediščine, znotraj njih pa se vpiše kratica KZS.
Gozdovi v obliki ožjih pasov s klimatsko funkcijo prve stopnje
poudarjenosti se označijo s cikcak oranžno črto, gozdovi v obliki
ožjih pasov z biotopsko funkcijo prve stopnje poudarjenosti pa se
označijo s cikcak črto rjave barve. V primeru, da sta obe
funkciji enako pomembni, je črta oranžna.
Funkcijske enote varovalnih gozdov se dodatno označijo z veliko
črko "V", funkcijske enote gozdov s posebnim namenom pa z
velikimi črkami "GPN".
Za območja z velikim številom poudarjenih funkcij gozdov in za
potrebe prostorskega planiranja se lahko s smiselnim upoštevanjem
meril iz te priloge izdelujejo tudi karte drugih meril oziroma
karte, ki ponazarjajo samo posamezne funkcije, če so za to na
razpolago posebni materialni viri.
b) Popis funkcij gozdov
Funkcije gozdov se opisujejo v tabeli F1. Opisujejo se vse
funkcijske enote ne glede na poudarjenost funkcij v njih. Pri
funkcijskih enotah, kjer funkcije niso poudarjene na prvi ali
drugi stopnji, se stolpci od 6 do 9 ne izpolnjujejo, prav tako pa
se ne izpolnjujejo, če je na prvi ali drugi stopnji poudarjena
samo lesnoproizvodna funkcija. Opisujejo se tudi funkcijske
enote, ki so na kartah označene samo v obliki kroga.
Popis funkcij se po posameznih stolpcih opravi takole:
- stolpec št. 1 (št. lista): vpiše se številka lista karte v
merilu 1:25.000;
- stolpec št. 2 (kvadrant): vpiše se črka (navpični pas) in
številka (vodoravni pas) kvadranta kilometrske mreže, v katerega
je zapisana prva številka šifre funkcijske enote;
- stolpec št. 3 (GE): vpiše se šifra GE;
- stolpec št. 4 (odsek): vpiše se odsek, v katerem leži pretežni
del funkcijske enote, oziroma se vpišejo vsi odseki, ki v celoti
ležijo na območju funkcijske enote;
- stolpec št. 5 (šifra): vpišejo se šifra in ustrezne male črke,
ki označujejo, katere funkcije so poudarjene v funkcijski enoti;
- stolpec št. 6 (utemeljitev funkcij): navede se merilo iz
priloge 1 tega pravilnika, po katerem je bila posamezna funkcija
ovrednotena s prvo ali drugo stopnjo poudarjenosti, pri funkciji
varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja
pa tudi pripadajoča evidenčna številka iz zbirnega registra
naravne ali kulturne dediščine;
- stolpec št. 7 (primernost oziroma ogroženost funkcij): s
številkami od 1 do 3 se oceni primernost zdajšnje strukture gozda
za opravljanje funkcij (gozd je: 1-zelo primeren, 2-primeren, 3-
manj primeren), navedejo pa se tudi vzroki, ki funkcije ogrožajo
oziroma ki ne omogočajo optimalnega zagotavljanja funkcij gozdov,
vključno z vzroki, ki izvirajo iz konkurenčnega razmerja med
funkcijami;
- stolpec št. 8 (usmeritve in ukrepi): navedejo se usmeritve in
ukrepi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozda oziroma
usmeritve za usklajeno rabo gozda;
- stolpec št. 9 (nujnost): navede se obdobje, v katerem bi bilo
treba ukrepati: 1-zelo nujno (do treh let), 2-nujno (3 -10 let),
3-manj nujno (več kot 10 let).
PRILOGA 3: Navodila in šifrant za določanje posameznih
značilnosti stanja gozdov, njihovega usmerjanja in spremljave
poseka
a) Debelinski razredi:
- Debelinski razredi so: I: 10-19 cm; II: 20-29 cm, III: 30-39
cm, IV: 40-49 cm, V: 50 in več cm;
- Razširjeni debelinski razredi so: A: 10-29 cm; B: 30-49 cm; C:
50 in več cm.
b) Razvojne faze oziroma zgradbe sestojev so:
1. mladovje, ki obsega mlade razvojne stopnje sestoja, ki niso
pod zastorom starejšega drevja, do vključno letvenjaka, pri čemer
je zgornja meja za letvenjak pod 10 cm srednjega premera dreves v
vladajočem in sovladajočem položaju;
2. drogovnjak-sestoj s srednjim premerom drevja v vladajočem in
sovladajočem položaju od 10 do pod 30 cm, podmladek pa ne presega
35% pokrovnosti;
3. debeljak-sestoj s srednjim premerom drevja v vladajočem in
sovladajočem položaju nad 30 cm, podmladek pa ne presega 35%
pokrovnosti;
4. sestoj v obnavljanju-presvetljen sestoj v razvojni stopnji
debeljaka, izjemoma tudi drogovnjaka, pri katerem podmladek
presega 35% pokrovnosti oziroma pri katerem naravna obnova ni
vprašljiva;
5. dvoslojni sestoj-sestoj z dvema slojema, pri čemer je spodnji
v razvojni stopnji drogovnjaka;
6. posamično do šopasto raznomerni (tudi prebiralni) sestoj-
sestoj, v katerem se na skoraj celotni površini posamično ali
šopasto vrašča podmladek in srednje staro drevje;
7. skupinsko do gnezdasto raznomerni sestoj-sestoj, kjer se
razvojne stopnje izmenjujejo v velikosti skupin in gnezd;
8. panjevec-sestoj panjevskega porekla, ki ni prerasel faze
drogovnjaka;
9. grmičav gozd-sestoji na rastiščih z zelo majhno proizvodno
zmogljivostjo v pogledu količine in kakovosti lesa;
10. pionirski gozd z grmišči-sestoji mlajših sukcesijskih
stadijev.
Podmladek iz prejšnjega odstavka zajema mlade razvojne stopnje
sestojev (do vključno letvenjaka) pod zastorom matičnih dreves,
ki bodo v skladu z gozdnogojitvenimi cilji gradile nov sestoj, v
primeru skupinsko do gnezdasto raznomernih sestojev pa se v
podmladek štejejo tudi povsem sproščena gnezda ali skupine mladih
razvojnih stopenj.
c) Sestojni sklep je:
1. tesen;
2. normalen;
3. rahel;
4. vrzelast-pretrgan.
č) Ohranjenost gozdov se določi z ozirom na delež drevesnih vrst,
ki so naravni sestavi gozdne združbe tuje ali so redko prisotne,
in sicer:
1. ohranjeni-tuje ali redko prisotne drevesne vrste je do 30%;
2. spremenjeni-tuje ali redko prisotne drevesne vrste je 31 do
70%;
3. močno spremenjeni-tuje ali redko prisotne drevesne vrste je 71
do 90%;
4. izmenjani-tuje ali redko prisotne drevesne vrste je več kot
90%.
d) Zasnova sestojev se določa za mladovje oziroma podmladek ter
drogovnjake, in sicer po tehle merilih: bogata (1)-nad 80%, dobra
(2)-61-80%, pomanjkljiva (3)-41-60%, slaba (4)-do vključno 40%:
- površinskega deleža ustrezne vrstne sestave in kakovosti-pri
mladju in gošči;
- deleža nosilcev funkcij-pri letvenjakih in drogovnjakih.
e) Negovanost sestojev se določa za vse zgradbe gozdov, razen za
panjevce, grmičave gozdove in pionirski gozd z grmišči, in sicer:
1. negovan sestoj: negovanost sestoja omogoča doseganje rastišču
in zasnovi sestoja primernih ciljev;
2. pomanjkljivo negovan sestoj: negovanost sestoja le deloma
omogoča doseganje rastišču in zasnovi sestoja primernih ciljev;
3. nenegovan sestoj: sestoj ni dovolj negovan, da bi lahko bile
dosežene ustrezna pestrost, stabilnost in kakovost sestoja;
4. nenegovan ogrožen sestoj: sestoj je zaradi nenegovanosti
ogrožen, ukrepanje je zelo nujno.
f) Kakovost sestojev se oceni na stalnih vzorčnih ploskvah za
vsako drevo, debelejše od 30 cm, po tehle kriterijih:
1. odlična, če je v prvem delu drevesa les kakovosti F, L ali ŽI,
v drugem delu pa les kakovosti vsaj ŽII;
2. prav dobra, če je v prvem in drugem delu drevesa les kakovosti
ŽII (oziroma je ob boljši kakovosti prvega dela lahko slabši
drugi del);
3. dobra, če je v prvem delu drevesa les kakovosti ŽII, v drugem
delu pa les kakovosti ŽIII ali P;
4. zadovoljiva, če je v prvem in drugem delu drevesa les
kakovosti ŽIII ali P (oziroma je ob boljši kakovosti prvega dela
lahko slabši drugi del);
5. slaba, če je v prvem delu drevesa les kakovosti ŽIII, P ali
slabši, v drugem delu pa industrijski les ali les za kurjavo.
Pri iglavcih je prvi del deblo v spodnji tretjini drevesa in
drugi del deblo v srednji tretjini drevesa, pri listavcih pa je
prvi del deblo v spodnji četrtini drevesa in drugi del deblo v
naslednji četrtini drevesa.
g) Poškodovanost sestojev zajema poškodovanost debla oziroma
koreničnika, poškodovanost vej v krošnji in osutost krošnje.
Stopnja poškodovanosti se določi z deležem dreves s hujšo
poškodbo.
Pri deblu in koreničniku se šteje za hujšo poškodbo, če je lubje
odstranjeno na več kot treh dm2, pri poškodovanosti vej v
krošnji, če odlomljena vrh ali veja po debelini presegata petino
premera drevesa na prsni višini, in pri osutosti krošnje, če je
osute več kot 60% krošnje in je drevo še živo.
h) Tip drevesne sestave gozdov se določi po tehle merilih:
Tip drevesne sestave gozda Pogoj-delež (v %) od LZ (m3/ha)
1 Hrastovi gozdovi hrast > 75%
2 Gozdovi bukve in hrasta bukev +hrast > 75% in hrast 26% =<75%
in bukev 26% =<75%
3 Bukovi gozdovi bukev >75%
4 Drugi pretežno listnati gozdovi če niso izpolnjeni pogoji pod
1-3 in je listavcev>75%
5 Gozdovi bukve in jelke jelka+bukev>75% in jelka 26% =<75% in
bukev 26% =<75%
6 Gozdovi bukve in smreke smreka+bukev>75% in smreka 26% =<75% in
bukev 26% =<75%
7 Jelovi gozdovi jelka>75%
8 Smrekovi gozdovi smreka>75%
9 Borovi gozdovi (razen rušja) bor (razen rušja)>75%
10 Rušje rušje>75% površine
11 Drugi pretežno iglasti gozdovi če niso izpolnjeni pogoji pod
5-10 in je iglavcev>75%
12 Drugi gozdovi iglavcev in listavcev vsi drugi gozdovi, pri
katerih niso izpolnjeni pogoji pod 1-11
i) Skupine gozdnogojitvenih smernic, ki se določajo po sestojih,
so:
1. obnova s sadnjo oziroma setvijo
2. nega mladja in gošče
3. nega letvenjaka
4. nega drogovnjaka
5. nega debeljaka
6. uvajanje sestoja v obnovo
7. zadržano nadaljevanje obnove
8. pospešeno nadaljevanje obnove
9. končni posek (pri naravni obnovi)
10. nega raznomernega gozda s poudarkom na povečevanju lesne
zaloge
11. nega raznomernega gozda z vzdrževanjem strukture
12. nega raznomernega gozda s poudarkom na pomlajevanju
13. sanitarni posek
14. ni ukrepanja
15. nega panjevca
16. obnova panjevca
17. premenilno redčenje in druge oblike postopne premene
18. premena
19. pogozditev
j) Vrste in vzroki poseka
Posek se razvrsti po tehle vrstah:
1. negovalni posek, ki se deli na redčenje, pomladitveni posek
ter prebiralni posek;
2. posek za obnovo s sadnjo;
3. posek na panj;
4. posek poškodovanega in oslabelega drevja;
5. sanitarni posek;
6. posek za gozdno infrastrukturo (vlake, žičnice);
7. posek zaradi krčitev;
8. druge vrste poseka;
9. posek brez odobritve.
Posek poškodovanega in oslabelega drevja in sanitarni posek se
evidentirata po tehle vzrokih poseka: insekti, bolezni in glive,
divjad, veter, sneg, žled, plazovi in usadi, požar, lokalna
imisija, poškodbe zaradi dela v gozdu, drugi znani vzroki,
neznani vzroki.
Posek zaradi krčitev se evidentira po tehle vzrokih poseka:
ceste, drugi infrastrukturni objekti (daljnovodi, plinovodi,
ipd.), urbanizacija, kmetijstvo, drugo.
k) Intenzivnost gospodarjenja z gozdovi se določi po odsekih, pri
čemer se kot merilo upošteva vsota števil, ki izražajo povprečni
letni možni posek v bruto m3 na hektar ter dvakratni obseg
načrtovanih gojitvenih in varstvenih del v delovnih dneh na
hektar, in sicer:
1. zelo velika intenzivnost: vsota obeh števil presega število 9;
2. velika intenzivnost: vsota števil je od 6 do vključno 9;
3. srednja intenzivnost: vsota števil je od 3 do vključno 6;
4. majhna intenzivnost: vsota števil je večja od 0 do vključno 3;
5. gozdovi brez načrtovanih ukrepov.
l) Gojitvena in varstvena dela, ki se določajo v
gozdnogospodarskih načrtih, so (v oklepajih so merske enote, v
katerih se dela določajo):
1.0.0 Gojitvena dela
1.1.0 Dela za obnovo gozda
1.1.1 priprava sestoja (ha)
1.1.2 priprava tal (ha)
1.1.3 saditev (ha in navedba drevesne vrste)
1.1.4 setev (ha in navedba drevesne vrste)
1.1.5 gnojenje (ha)
1.2.0 Negovalna dela
1.2.1 obžetev (ha)
1.2.2 nega mladja (ha)
1.2.3 nega gošče (ha)
1.2.4 nega letvenjaka (ha)
1.2.5 nega prebiralnega gozda (ha)
1.2.6 obžagovanje (ha)
2.0.0 Varstvena dela
2.1.0 Varstvo pred požari
2.1.1 graditev protipožarnih presek ali zidov (km)
2.1.2 vzdrževanje protipožarnih presek ali zidov (km)
2.1.3 drugo varstvo pred požari (delovni dnevi-d.d.)
2.2.0 Varstvo pred erozijo (delovni dnevi)
2.3.0 Varstvo pred žuželkami (delovni dnevi)
2.4.0 Varstvo pred boleznimi (delovni dnevi)
2.5.0 Varstvo pred divjadjo
2.5.1 zaščita s premazom (ha)
2.5.2 zaščita s količenjem ali tulci (kos)
2.5.3 zaščita z ograjo (m)
3.0.0 Nega habitatov prosto živečih živali
3.1.0 Vzdrževanje grmišč (ha)
3.2.0 Vzdrževanje travinj (ha)
3.3.0 Vzdrževanje vodnih površin (delovni dnevi)
3.4.0 Postavitev in vzdrževanje valilnic in druga podobna dela
(delovni dnevi)
Dela varstva pred požari, žuželkami in boleznimi se določajo na
ravni GE, vsa druga dela pa po odsekih.
