Na podlagi 29. in 65. člena ter v zvezi z 21. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 – odločba USRS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95, 63/95,73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in 26/97), 97. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in Uradni list RS, št. 5/90, 10/91, 13/93, 66/93), 12. in 13. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 54/95 in 51/96) je Občinski svet občine Cerknica na 27. redni seji dne 18. 12. 1997 sprejel

S tem odlokom se določajo pristojnosti, naloge in organiziranost za izvajanje komunalnega nadzora v Občini Cerknica.

Komunalni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem določenih odlokov in drugih predpisov Občine Cerknica, ki urejajo predvsem naslednja področja:
1. varstvo okolja,
2. javni red in mir,
3. urejenost naselij,
4. mirujoči promet v naseljih,
5. javne poti in druge prometne površine,
6. ravnanje s plodno zemljo,
7. zelene in druge javne površine, objekte in naprave,
8. vodne vire, potoke in jarke,
9. oskrbe naselij z vodo,
10. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
11. označevanje cest, trgov, ulic naselij in zgradb,
12. neprometne zanake, reklamne napise in plakatiranje,
13. pokopališki red,
14. tržni red,
15. zimska služba,
16. varstvo pred prekomernim hrupom,
17. ravnanje z odpadki,
18. izobešanje zastav,
19. kampiranje in šotorenje,
20. druga področja, ki jih določi Občinski svet občine Cerknica s svojimi akti ali predpisi države, če je v teh predpisih tako določeno.
Komunalni nadzor obsega tudi nadzor varstva okolja na območju občine Cerknica po zakonu o varstvu okolja.

Nadzor iz pristojnosti komunalnega nadzora opravljajo občinska inšpekcija in komunalni nadzorniki.
Komunalni nadzor izvajajo poleg oseb navedenih v prvem odstavku tega člena še pooblaščene osebe v obsegu in s pooblastili, ki so določeni s tem odlokom, z odloki in drugimi splošnimi akti Občine Cerknica ter z drugimi predpisi za področja iz 2. člena tega odloka.
Pooblaščene osebe za izvajanje komunalnega nadzora izvajajo tudi posamezna dejanja in strokovne naloge v zvezi z občinskimi predlogi ter v obsegu določil veljavne zakonodaje in predpisov pristojnih ministrstev Republike Slovenije.

Izvajanje komunalnega nadzora spada v pristojnost občinske uprave Cerknica. Občinska inšpekcija je samostojni organ občinske uprave Občine Cerknica.
Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest občinske uprave Občine Cerknica, ki ga izda župan Občine Cerknica, se določi, število delovnih mest in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni za izvajanje komunalnega nadzora in občinske inšpekcije.

Posamezne naloge komunalnega nadzora ali komunalni nadzor na posameznih področjih lahko imajo tudi drugi delavci občinske uprave občine Cerknica, javnih podjetij in javnih zavodov. zaposleni v krajevnih skupnosti in občani in občanke, združeni v strokovna in interesna združenja, na podlagi pooblastila, ki ga izda župan Občine Cerknica.
Naloge komunalnega nadzora lahko izvajajo, na podlagi koncesije, tudi pravne in fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost s področja komunalnega nadzora ali strokovna in interesna združenja, katerih osnovna dejavnost je združljiva z izvajanjem komunalnega nadzora na posameznam področju.
Pravna ali fizična oseba, ki s koncesijo ali medsebojno pogodbo pridobi pravico opravljanja komunalnega nadzora, lahko opravlja komunalni nadzor le v obsegu pravic in obveznosti, ki so določene s koncesijskim aktom ali pogodbo.

Osebe, ki izvajajo komunalni nadzor to je občinska inšpekcija in komunalni nadzorniki morajo imeti službeno izkaznico, ki jih pooblašča za izvajanje nadzora, so lahko uniformirane ali nosijo drugačne vidne oznake.

Pooblaščene osebe za izvajanje komunalnega nadzora morajo biti uniformirani. Občinski inšpektorji pa so praviloma uniformirani. Prav tako morajo biti uniformirani komunalni nadzorniki.

Obrazec službene izkaznice, uniformo in opremo za osebe, ki izvajajo komunalni nadzor predlaga župan Občine Cerknica s pravilnikom, sprejme pa ga občinski svet.

Pri opravljanju nadzora ima občinski inšpektor zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
– odrediti ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga sam določi; v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravno odločbo in izreka druge ukrepe, ki so potrebni;
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška, naznanjati gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja;
– izrekati mandatne kazni v mejah svojih pooblastil;
– sporočiti ustrezne podatke pristojnemu organu, če meni, da je potrebno sprejeti ukrepe za katere sam ni pristojen;
– odrediti določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja;
– odpraviti dejanja in strokovne naloge v zvezi z izvajanjem določil zakona in z izvajanjem pooblastil ministrstev.

Komunalni nadzorniki in osebe s posebnimi pooblastili imajo zlasti naslednje pavice in dolžnosti:
– opozarjati občane, podjetja in druge organizacije in skupnosti na nepravilnosti s komunalnega področja in zahtevati njihovo odpravo;
– preventivno zabeležiti kršitelje;
– obveščati občinskega inšpektorja o ugotovljenih večjih nepravilnostih, ki nato predlaga uvedbo upravno-kazenskih postopkov oziroma odredi ukrepe v upravnem postopku;
– izreka mandatne kazni v mejah svojih pooblastil;
– opravljati druge zadeve po nalogu občinskega in-špektorja.

Občinski inšpektor opravlja nadzor samostojno in v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tem odloku in drugih predpisih.
Izvršitev ukrepov in dejanj odredi občinski inšpektor z odločbo v upravnem postopku.
V odločbi iz prejšnjega odstavka mora biti določen tudi rok v katerem morajo biti ukrepi in dejanja izvršeni.
Zoper odločbo občinskega inšpektorja je dopustna pritožba, ki pa ne more zadržati izvršitve naloženih ukrepov in dejanj.

Občani, podjetja in druge organizacije in skupnosti so dolžni občinskemu inšpektorju in komunalnim nadzornikom in osebam s posebnimi pooblastili:
– omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora;
– omogočiti vstop v prostore in objekte ter dostop do komunalnih naprav, ki so predmet nadzora;
– dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
Občinski inšpektor, komunalni nadzorniki in osebe s posebnimi pooblastili imajo med opravljanjem službe pravico legitimirati.

Kolikor občinski inšpektor v okviru svoje pristojnosti odredi določen ukrep, pa ga zavezanec ne izvrši, ali ga ne izvrši popolnoma oziroma ga ne izvrši v predpisanem roku, lahko občinski inšpektor odloči, da odpravi predpisan ukrep druga pravna oseba na stroške zavezanca.
V primeru odpora lahko občinski inšpektor zahteva pomoč delavcev policije.

Občinski inšpektor lahko opozori odgovorno osebo komunalnega podjetja in drugih podjetij na ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, da se te odpravijo.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik:
1. ki se noče legitimirati ali noče dati potrebnih obvestil osebi, ki izvaja komunalni nadzor ali se nedostojno vede do osebe, ki izvaja komunalni nadzor ob uradnem postopku;
2. ki preprečuje osebi, ki izvaja komunalni nadzor, izvrševanje uvodne naloge za katero je pooblaščena, ali jo pri tem ovira;
3. ki ne izvrši zakonito odrejenega ukrepa osebe, ki izvajajo komunalni nadzor.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje pravna ali fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa najmanj 20.000 SIT.

Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 10.000 oziroma 20.000 SIT izterja komunalni nadzornik kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarno kazen za več prekrškov, storjenih v steku.
Za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarna kazen takoj na kraju prekrška.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog; tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška, pristojnemu organu za postopek o prekršku.
Za tak prekršek ne sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni, kot se sme izterjati takoj na kraju prekrška.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu.