Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. V. M. iz M. na seji senata dne 12. januarja 1998

Ustavna pritožba S. V. M. zoper odločbo Ministra za pravosodje št. 041-2/95 z dne 24. 12. 1997 se zavrže.

1. Pritožnik je 31. 12. 1997 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločbo Ministra za pravosodje. Pritožnik zatrjuje, da sta bili z izpodbijano odločbo kršeni načeli zakonitosti in enakosti, ki naj bi jih ustava urejala v 13. členu, ter njegova ustavna pravica iz tretjega odstavka 49. člena ustave. Pritožnik navaja, da se je prijavil na razpisano prosto notarsko mesto v L. ter da mu je bila dne 30. 12. 1997 vročena izpodbijana odločba. Ta naj bi bila v nasprotju z ustavo in zakonom, ker naj ne bi vsebovala razlogov za odločitev. Poleg tega naj bi bila imenovana notarka na podlagi političnih in ne strokovnih kriterijev.
2. Pritožnik predlaga, da ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Meni, da Vrhovno sodišče ne odloča v upravnih sporih v razumnih rokih, in zatrjuje, da sta zatrjevani kršitvi zakona in ustave očitni in da mu bodo nastale nepopravljive posledice, ker zaradi starosti kmalu ne bo več izpolnjeval pogojev za začetek notariata. Pritožnik predlaga, da ustavno sodišče izpodbijano odločbo odpravi, še pred tem pa po določbi 58. člena ZUstS zadrži njeno izvrševanje. Kot razlog za zadržanje navaja nepopravljive škodljive posledice, ki naj bi nastale pritožniku, in težko popravljive posledice zoper zaupanje v pravno državo.
3. Z izpodbijano odločbo je Minister za pravosodje imenoval M. Z. za notarko na prosto notarsko mesto v L. Notarka je bila imenovana na podlagi predloga Notarske zbornice Slovenije, ki je od enajstih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, Ministru predlagala v imenovanje tri kandidate, poleg imenovane notarke še kandidata P. M. in kandidatko S. P. Kakor je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila med kandidati, ki jih je predlagala notarska zbornica, opravljena izbira ob upoštevanju dolžine delovne dobe in strokovnih izkušenj, kar naj bi imenovani kandidatki dajalo prednost pred drugima dvema kandidatoma.

4. Pritožnik predlaga obravnavo ustavne pritožbe po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice. Ustavno sodišče je ob ureditvi upravnega spora, ki je veljala do 1. 1. 1998, vselej od primera do primera odločalo, ali sta še pred končanim upravnim sporom pred Vrhovnim sodiščem izpolnjena pogoja iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, ki morata biti kumulativno podana. Z novim letom so se po določbi prvega odstavka 97. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 – v nadaljevanju: ZUS) pričele uporabljati določbe tega zakona o postopku v upravnem sporu. Na njihovi podlagi je za odločanje o pritožnikovem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije. Že iz tega razloga pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za odločanje po drugem odstavku 51. člena ZUstS, ni mogoče upoštevati pritožnikovega zatrjevanja, da Vrhovno sodišče ne odloča v razumnem roku.
5. Ne glede na zgoraj navedeno pa je treba ugotoviti, da pritožnik ni izkazal očitnosti zatrjevanih kršitev. Z zatrjevanjem kršitve načela zakonitosti in načela enakosti je pritožnik verjetno imel v mislih kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave. Ta pravica je v primerjavi s pravico posameznika, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo vsakega delovnega mesta (ali javne službe) iz tretjega odstavka 49. člena ustave, lex generalis. Zato bi bila lahko podana le kršitev specialne pritožnikove ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena ustave. Ta pritožniku ne daje pravice biti imenovan za notarja, daje pa mu pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Očitnosti kršitve te pravice pa pritožnik ni izkazal. Pritožnikovo kandidaturo za notarja je v postopku izbire na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94 in 82/94) izločila že Notarska zbornica Slovenije. Minister za pravosodje lahko imenuje za notarja le enega od kandidatov, ki jih predlaga notarska zbornica. Pritožnik pa niti ne zatrjuje, da so bile v postopku izbire kandidatov v notarski zbornici storjene kakšne kršitve, ki bi po svoji pravni naravi predstavljale očitne kršitve njegovih ustavnih pravic, kar bi omogočalo presojo ustavnega sodišča po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Na podlagi navedenega ni mogoče skleniti, da je zatrjevana kršitev tretjega odstavka 49. člena ustave očitna; ali kršitev dejansko obstaja, bo moralo v upravnem sporu presoditi pristojno sodišče. Ker morata biti pogoja iz drugega odstavka 51. člena ZUstS podana kumulativno, pogoj očitnosti kršitve pa glede na navedeno ni izkazan, se ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je izkazan drugi pogoj za predčasno obravnavo ustavne pritožbe.
6. Ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, je treba ugotoviti, da ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev za sprejem ustavne pritožbe. Zato je ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Če pritožnik meni, da mu z izvrševanjem izpodbijanega akta nastaja težko popravljiva škoda, lahko po določbah drugega odstavka 30. člena in 69. člena ZUS zahteva varstvo svojih pravic v postopku z začasno odredbo pred pristojnimi organi. Pri tem ustavno sodišče pripominja, da se s to svojo odločitvijo ni hkrati opredelilo do splošnega vprašanja, ali je glede na novo zakonsko ureditev dvostopnega upravnega spora sploh dopustno izjemno odločanje o ustavni pritožbi pred odločitvijo pristojnega sodišča v upravnem sporu in pred izčrpanjem pritožbe, ki je po določbah ZUS poslej redno pravno sredstvo v upravnem sporu. Če bi se ustavno sodišče opredelilo proti izjemni obravnavi pred izčrpanostjo pritožbe v upravnem sporu, bi bilo že iz tega razloga treba ustavno pritožbo zavreči. Če bi sprejelo stališče, da je kljub spremenjeni zakonodaji še vedno možna predčasna obravnava, pa bi bilo glede na zgoraj navedene razloge prav tako treba ustavno pritožbo zavreči. Ker bi bila torej za pritožnika odločitev ustavnega sodišča v vsakem primeru enaka, se je bilo mogoče omejiti na presojo pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, ne da bi bilo treba že sedaj odgovoriti na navedeno splošno vprašanje.

7. Senat ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.