Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Obalnega sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Koper na seji dne 15. januarja 1998

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 54/97) se sprejme v obravnavo.
2. Do končne odločitve se zadrži izvršitev določb 3. člena v delu, ki se glasi: “in mu določi, da mora biti zaradi tega zavodu dosegljiv vsak delovni dan“, ter druge in četrte alinee 12. člena pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 54/97).
3. Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje določb 5. člena, druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 8. člena in dela prvega odstavka 11. člena pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 54/97) se zavrne.

1. Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega pravilnika je vložil Obalni sindikat delavcev kovinske in elektroindustrije kot reprezentativni sindikat dejavnosti na območju obale. Navaja, da pravice brezposelnih oseb določa zakon. Zakon tudi določa, v katerih primerih brezposelni pravice izgubi. Primeri so določeni v 32. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94 in 38/94 – v nadaljevanju: ZZZPB) v desetih alineah. Ministrstvo, pristojno za delo, je pooblaščeno, da predpiše kriterije za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila iz razlogov po štirih alineah. Po mnenju pobudnika je ministrstvo z izpodbijanim pravilnikom prekoračilo zakonsko pooblastilo ter pravice in dolžnosti brezposelnih uredilo skoraj tako, kot naj bi bile urejene v novem zakonu, ki pa še ni bil sprejet. Pri tem naj bi pravilnik sicer jasnim pojmom določal nejasno vsebino, nekaterim zakonskim pogojem dodajal nove obveznosti in samovoljno določal povsem nove razloge za izgubo pravice do nadomestila in nalagal obveznosti, ki jih zakon ne določa.
2. Pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb pravilnika. Nezaposlenim naj bi z izvajanjem izpodbijanih določb grozila nepopravljiva škoda, tako moralna kot premoženjska. Obsojeni naj bi bili na hišni zapor, prisiljeni naj bi bili opravljati dela, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, in prisiljeni naj bi bili podjetjem pisariti prošnje za zaposlitev. Ob tem naj bi bili izpostavljeni nevarnosti, da iz nezakonitih razlogov izgubijo nadomestilo.

3. Po 23. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev. Glede na to, da Obalni sindikat delavcev kovinske in elektroindustrije Koper ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu navedenega člena ZUstS, je ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo – tako, kot je bila tudi vložena. Štelo je, da izkazuje pravni interes za vložitev pobude po 24. členu ZUstS, saj pravilnik v izpodbijanih določbah lahko vpliva tudi na pravice brezposelnih članov sindikata, katerih interese ta sindikat predstavlja in zastopa.
4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Presodilo bo, ali so izpodbijane določbe pravilnika v skladu z 32. členom ZZZPB oziroma ali so v skladu s 120. in 153. členom ustave.

5. Po 39. členu ZUstS sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
6. Izvrševanje določb pravilnika, navedenih v 2. točki izreka tega sklepa, bi pomenilo za brezposelne osebe dejansko uvedbo nove obveznosti, ki v ZZZPB ni določena, predvsem pa uvedbo dveh novih razlogov za prenehanje pravice do denarnega nadomestila poleg tistih, ki jih določa 32. člen ZZZPB. Če bi se v postopku izkazalo, da je pobuda utemeljena in bi ustavno sodišče razveljavilo oziroma odpravilo navedene določbe, bi njihovo takojšnje izvrševanje lahko pomenilo za nekatere brezposelne osebe nastanek težko popravljivih posledic: za določen čas bi lahko ostali brez nadomestila in s tem brez sredstev za preživljanje.
7. Na drugi strani začasno zadržanje izvršitve navedenih določb ne preprečuje republiškemu zavodu za zaposlovanje, da ne bi mogel zagotavljati spoštovanja zakonsko določeni obveznosti brezposelnih oseb ter ugotavljati zakonsko določenih razlogov za prenehanje pravice do denarnega nadomestila.
8. Glede na navedeno je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvršitev v 2. točki izreka navedenih določb pravilnika.
9. Ustavno sodišče pa je zavrnilo predlog za začasno zadržanje v 3. točki izreka navedenih določb pravilnika. Opredelitev ustrezne zaposlitve ni bistveno drugačna kot v prej veljavnem pravilniku. Ali je v okviru pooblastila, ki ga zakon daje ministrstvu, bo ustavno sodišče odločilo po izvedenem pripravljalnem postopku. Zadržanje izvrševanja izpodbijanih alinej 8. člena pravilnika pa bi pomenilo, da se ZZZPB v tem delu ne bi mogel izvajati niti v delu, ki ni sporen. Glede določbe 5. člena pravilnika pa ustavno sodišče ocenjuje, da neposredno na njegovi podlagi škodljive posledice ne morejo nastati. Možnost nastanka tistih, ki bi lahko nastale, pa je preprečena že z zadržanjem izvrševanja druge alinee 12. člena pravilnika.

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 26. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev je sprejelo soglasno.